Medardovo življenje obdajajo mnoge zgodbe o njegovem zanosu, da bi pomagal bližnjemu in v svet prinesel Kristusa. Upodobljen je kot nasmejan škof s knjigo, na kateri ležijo trije hlebčki kruha, ali ko deli miloščino. Že kot deček je svojo novo obleko podaril revežu, ki je zmrzoval sredi zime. Druga zgodba pripoveduje, da so čebele pobesnelo pikale nepridiprava, ki mu je ukradel vse satje iz panjev. Tat je tako pribežal, da bi priznal storjeno, svetnik pa ga je posvaril, a mu hkrati podaril med. Bil je tudi priljubljen pridigar, znan po spokornem življenju in gorečem oznanjevanju, s katerim se je boril proti malikovalstvu. Vse dohodke od podedovanih posestev je razdelil ubogim.

Tudi v slovenskem prostoru pa je Medard znan kot priprošnjik za lepo vreme in dobro letino: »Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane.« Naj bo pravo!