Sveti oče je vernike spodbudil v prizadevanju, naj bo postni čas, 40-dneva spokorna pot, ki kliče po spreobrnjenju srca in vodi v velikonočno veselje, resnično čas očiščenja in duhovne prenove, pot rasti v veri, upanju in ljubezni. Spomnil je na dopoldansko mašo ob jubileju sveta prostovoljcev na Trgu sv. Petra in poudaril, da je v družbah, preveč podrejenih logiki trga, v katerih je vse podvrženo zasledovanju dobička, prostovoljstvo znamenje upanja, saj priča o primatu velikodušnosti, solidarnosti in služenja potrebnim. Zahvalil se je vsem predanim temu področju za darovanje časa in sposobnosti, za bližino in nežnost, s katero skrbijo za druge in v njih obujajo upanje.

Potrebujemo čudež nežnosti

»V svojem dolgotrajnem bivanju tu v bolnišnici tudi sam doživljam skrb strežbe in nežnost nege, zlasti od zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki se jim srčno zahvaljujem. Tu razmišljam o mnogih, ki so na različne načine blizu bolnikom in so zanje znamenje Gospodove navzočnosti. Potrebujemo ta 'čudež nežnosti', ki spremlja preizkušane in prinaša žarek svetlobe v noč bolečine. Hvaležen sem vsem, ki mi izkazujete svojo bližino v molitvi. Vsem iz srca hvala! Tudi jaz molim za vas. In se duhovno pridružujem tistim, ki bodo prihodnje dni sodelovali na duhovnih vajah Rimske kurije,« je sporočil papež Frančišek.

Zaskrbljen zaradi Sirije

Vernike je pozval k skupni prošnji za dar miru, zlasti v trpečih Ukrajini, Palestini, Izraelu, Libanonu, Mjanmaru, Sudanu in DR Kongo. Kot je še dejal, je z zaskrbljenostjo izvedel tudi za vnovičen izbruh nasilja Siriji, in izrazil upanje, da se bo dokončno prenehalo, ob polnem spoštovanju vseh etničnih in verskih komponent družbe, še zlasti civilistov. Že pred angelusom pa je papež pripravil tudi homilijo za mašo ob praznovanju jubileja prostovoljstva, ki jo je pred 30.000 verniki daroval kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, ki je papeževo homilijo tudi prebral.

Poraz ni dokončen

V njej je sveti oče podčrtal, da smo vsi grešniki in pred skušnjavo pademo, toda poraz ni dokončen, saj nas Bog iz vsakega padca dviga z odpuščanjem, neskončno velikim v ljubezni. Naša preizkušnja se torej ne konča s polomom, saj smo v Kristusu rešeni zla. Ko gremo z njim skozi puščavo, hodimo po poti tam, kjer ni bilo začrtane nobene poti. Jezus nam odpira to novo pot osvoboditve in odrešitve in če mu z vero sledimo, postanemo iz potepuhov romarji. Frančišek je vernike povabil, naj tako začnejo svojo postno pot.

Poganjki novega človeštva

»Z veseljem pozdravljam vse prostovoljce in se vam zelo zahvaljujem, ker po Kristusovem zgledu služite bližnjemu, ne da bi se ga posluževali. Na ulicah in med hišami, ob bolnikih, trpečih, zaprtih, z mladimi in ostarelimi vaša predanost vliva upanje celotni družbi. V puščavah revščine in samote mnoga majhna dejanja zastonjskega služenja razcvetijo poganjke novega človeštva: tisti vrt, ki ga je Bog sanjal in ga še vedno sanja za vse nas,« je papež Frančišek zaokrožil homilijo, ki jo je prebral kardinal Czerny.