Zavetnik: Je zavetnik bolnikov, mladine in zdravnikov.

^»Brez vere je naše življenje samo ladja brez krmila sredi valov, razburkanih od neprestanih viharjev; neogibno ji je usojeno, da trešči ob prvo čer in se razbije ... Oprijeti se moram božje dobrotljivosti in usmiljenja ter računati edinole na to dvoje …«

Ime: Pri krstu je dobil ime Erminio Filippo, za redovno pa si je izbral Riccardo, ki izhaja iz nemškega richi »vladar« in harti »trd, močan«, tj. »močan vladar«.

Rojen: 2. avgusta 1897.

Kraj rojstva: Trivolzio blizu Pavie v Italiji.

Umrl: 1. marca 1930.

Kraj smrti: Milano, prav tako v Italiji.

Družina: Rodil se je kot deseti izmed enajstih otrok Inocencu in Angeli roj. Campari. Oba sta kmalu umrla.

Otroštvo: Po materini smrti ga je, triletnega, vzel na svoj dom v bližnjem Torinu premožni ded Giovanni. Vse življenje je bil tesno povezan tudi s svojo sestro Marijo Longino, redovnico v Egiptu.

Študij: Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Milanu ter Pavii in bil gojenec zavoda sv. Avguština. Nato se je leta 1915 vpisal na medicinsko fakulteto univerze v Pavii in jo končal 6. julija 1921.

Vpoklic: 1. aprila 1917 je bil vpoklican k vojakom in bil kot študent medicine dodeljen k 86. sanitetnemu oddelku ter poslan na vojno območje.

Vojak: Kot bolniški častnik je med drugim skrbel za ranjence v Kobaridu ter pri tem doživljal vso grozo vojne morije.

Tretji red: Marca leta 1921 je vstopil v Frančiškov tretji red in poslej resno živel duhovnost tretjerednika.

Služba: Po doktoratu je deloval kot okrajni zdravnik v Morimondu, kjer je preživel šest let v veliki skrbi in pozornosti do svojih bolnikov. Imenovali so ga »svetniški zdravnik«. Kot zavzet laik je veliko pomagal tudi domačemu župniku.

Skupnost: Rihard je 22. junija 1927 vstopil v red usmiljenih bratov, ki ga je ustanovil sveti Janez od Boga. V njem so večinoma laiki, ki poleg običajnih treh zaobljub naredijo še četrto, da bodo pomagali potrebnim (bolnikom).

Kreposti: Bil je zgleden in pobožen, pogosto je hodil k spovedi in dnevno prejemal sv. obhajilo ter častil Najsvetejše. Vse življenje je živel čisto in asketsko.

Dela: Njegove duhovne misli so ohranjene v šestinšestdesetih pismih, ki jih je pisal svoji sestri redovnici.

Čudeži: Na njegovo priprošnjo so se takoj po smrti začeli dogajati številni čudeži ozdravljenja.

Zavetnik: Je zavetnik bolnikov, mladine in zdravnikov.

Upodobitve: Na ohranjenih fotografijah je večinoma upodobljen kot črnolas mlad redovnik v habitu, prijaznega pogleda. Pred vstopom v red je nosil tudi brke.

Beatifikacija: 4. oktobra 1981 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, 1. novembra 1989 pa za svetnika.

Goduje: 1. maja.