Papež Leon Veliki je v enem izmed svojih nagovorov ob prazniku zapisal: »Njega, ki so ga Modri počastili, ko je kot dete ležal v jaslih, molimo mi, ko kot vsemogočni Bog vlada v nebesih. Zakaj nebeškega kraljestva ne bodo deležni zaspanci, marveč taki, ki bedijo in si prizadevajo Božje zapovedi spolnjevati.« 

Pri nas in tudi po drugih katoliških deželah se je za današnji praznik bolj uveljavilo ime praznik svetih treh kraljev. Izraza »razglašenje« in »sveti trije kralji« si vsebinsko nista nasprotna, ampak se medsebojno dopolnjujeta. 

Izraz trije kralji, čeprav Sveto pismo ne govori o kraljih, ampak o modrecih (magoi), nam daje nazornejšo in bolj živo predstavo o teh častilcih iz davnine, ki so prišli molit novorojenega Boga. Ljudje so želeli več vedeti o njihovih osebnostih, zato so se razvile mnoge zelo slikovite legende. 

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah. FOTO: Ivo Žajdela

Praznik spremljajo tudi različni običaji, med katerimi je še danes najbolj pogosto trikraljevsko koledovanje, se je pa med običaji pritaknilo tudi malo vraževerja. Ponekod je namreč veljalo prepričanje, da se tistemu, ki jih je prej vse življenje vdano časti, prikažejo tri dni pred smrtjo, da se lahko pripravi nanjo.

Ena zvejzda gori grie / tam per Betlehemo. / Kaj tu za eno znamne je, / pejte, gledat griemo: / de bodemo vidli mi / to zvejzdo naznano, / tu je angel, griem naprej, / vi pa vsi za mano! (Iz ene od trikraljevskih kolednic, ki so jo po navedbi v Štrekljevi zbirki prepevali na Kranjskem.)

V Svetem pismu obisk treh modrih opisuje edino evangelist Matej. Pravi, da so prišli z Vzhoda v Jeruzalem in spraševali, kje je novorojeni judovski kralj, kajti videli so, da je vzšla njegova zvezda. 

Kralj Herod se je ob tem zbal za svoj položaj. Modrim je naročil, naj poiščejo novorojeno dete v Betlehemu, kot so ga na podlagi starozavezne napovedi poučili veliki duhovniki in pismouki, ko ga najdejo, pa naj mu pridejo povedat, da se mu bo poklonil tudi on. 

Po poizvedovanju pri kralju Herodu so se modri odpravili na pot; »in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo« (Mt 2,9-12).

Na Zahodu so vsakemu od treh kraljev pobliže določili posebno vlogo, starost, obleko in rod. Tako se pred nami kaže podoba svetih treh kraljev, za katero pa seveda ne vemo, kako blizu resnici je. 

Zaradi svojega popotovanja so postali nebeški priprošnjiki zlasti za popotnike in romarje. 

Svoj prostor pa so sveti trije kralji dobili tudi v pesniški in slikarski umetnosti. Njihove relikvije, ki naj bi jih našla cesarica sv. Helena, hranijo v čudoviti kölnski stolnici, ki je hkrati največje in najbolj obiskano njim posvečeno svetišče. Tja – v »Kelmorajn« – so nekdaj radi romali tudi naši predniki.

Tretji sveti večer 

Na predvečer praznika svetih treh kraljev v Cerkvi praznujemo tretji sveti večer. Na ta večer (podobno kot 24. in 31. decembra) z blagoslovljeno vodo in kadilom blagoslovimo svoje domove, prepevamo božične pesmi, nad vhodna vrata pa napišemo začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta (20 + G + M + B + 22). 

Na predvečer praznika svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer. FOTO: Tatjana Splichal

Sveti trije kralji na Slovenskem

Na Slovenskem je svetim trem kraljem posvečenih 12 cerkva, tri od teh so celo v krajih z istim imenom: Sveti Trije Kralji v občini Radlje ob Dravi, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah (občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah) in Vrh Svetih Treh Kraljev v občini Logatec.

Zanimiv je tudi vpogled v »trikraljevska« imena in priimke. Podatki na Slovenskem statističnem uradu nam pokažejo, da ime Miha v Sloveniji nosi 9417 fantov, ime Gašper 5621, Boltežarjev pa je zgolj devet. Priimek Boltežar ima malce več Slovencev (teh je 23), precej več pa je Kraljev, saj se s tem mogočnim priimkom lahko ponaša kar 3351 Slovencev.

Besedilo v članku je delno povzeto po knjigi Leto svetnikov.