Pred natanko sto šestdesetimi leti je umrl ali, kot z ozirom na njegov svetniški sij radi rečemo, se za nebesa rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Reči, da je čisto prvi Slovenec, za katerega je Cerkev uradno razglasila, da že uživa nebeško slavo, je nekoliko tvegano. Zagotovo pa je prvi tak Slovenec z izrazito izoblikovano narodno zavestjo. Zato o njem ni lahko pisati.

Domač, a včasih vendar tuj

Nekateri se z njim srečujemo zelo pogosto in se nam zdi, da o njem vemo že vse ali skoraj več. Druge morda odbija že zaradi tega, ker nosi na upodobitvah nespregledljivo znamenje katoliškega škofa, kar jih spomni, da je bil vodilni predstavnik Katoliške cerkve, o kateri nimajo dobrega mnenja. Obojim lahko tako na prvi pogled blaženi Anton Martin Slomšek sto šestdeset let po smrti pove le malo. Če mu rečemo človek za vse čase, kot ga je poimenoval legendarni pisatelj Zorko Simčič, se bodo eni in drugi nemara smejali.

Seveda je sto šestdeset let v resnici dolga...