Svetoletna pot – romanje k uglašenosti

»Letošnji postni čas bomo obhajali v svetem letu, zato je teh nekaj tednov do velike noči le del velike svetoletne poti spreobrnjenja in milosti,« je v postnem pismu zapisal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Poudaril je, da smo kristjani poklicani, »da svojo pot živimo skupaj z drugimi in v zavedanju, da je vera romanje, kar pomeni pot, proces, rast«. V postnem času tako vidi vabilo, da »razgibamo svoje okostenele duhovne ude in stopimo na novo pot«. Kakšna je nova pot v svetem letu? Sveto pismo Stare zaveze poroča, da v jubilejnem letu, ki so ga obhajali vsakih 50 let, niti polj niso obdelovali, da se je zemlja odpočila. V tem letu so osvobodili sužnje in odpisali vse dolgove. »V tem smislu je Božja beseda za nas vse vabilo, da se v tem letu kot romarji upanja trudimo – po zgledu kralja Davida – zapičiti sulico sovraštva v zemljo in sestri in bratu ponuditi roko. Jezus nas danes vabi, da prestopamo tržno logiko odnosov 'jaz tebi, ti meni', ampak da delamo dobro in odpuščamo, ker je bilo najprej nam odpuščeno,« vidi smisel in pomen svetega leta nadškof Cvikl. »Odpustiti celo sovražniku, poravnati vse zamere – to je svetoletna logika, to je Jezusova logika.« Jezusova zapoved ljubezni se lahko, tako nadškof Cvikl, uresniči, ko dovolimo, da Bog zaživi v srcu in nam odpre oči, da sta moj cilj in cilj mojega brata ter sestre, ki ju morda celo sovražim, isti, da ljubezen, ki smo jo prejeli od Boga, podarimo drugim ljudem. To bomo zmogli s poglobljeno molitvijo, prizadevanjem za odpuščanje in z izvrševanjem del usmiljenja. »Odkrijmo moč križa, ki vodi v vstajenje, in se pustimo preoblikovati Kristusovi ljubezni.« Kje je cilj romanja? Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se v postnem pismu sprašuje o cilju romanja. Na vprašanje odgovarja skupaj z nadškofom Rinom Fisichellijem, da smo na cilju takrat, ko pridemo domov. »Ko pridemo v romarski kraj, dogajanje našega spreobrnjenja postane bolj intenzivno,« ugotavlja nadškof Zore. »Naš pogled na stvari in na ljudi mora postati drugačen, zaznamovan z vstajenjsko svetlobo.« Za cilj postnega časa postavi Jezusovo zmago nad grehom in smrtjo; velikonočno praznovanje Gospodovega vstajenja. »Cilj našega postnega časa je torej vstati s Kristusom.« Vendar, kot pravi nadškof Zore, nas bo to romanje »pripeljalo do brata ali sestre, s katerim/katero potrebujemo spravo, da se bova potem skupaj vrnila k oltarju in darovala svoj dar«. Post besed in sporočil Koprski škof Peter Štumpf v postnem pismu vabi k razločevanju besed in sporočil, ki jih vsak dan izrekamo in poslušamo. Postni čas primerja zdravstvenemu domu, kjer je velikokrat pomemben del zdravljenja tudi poslušanje in pogovor: »Besede so pri tem blagodejne in terapevtske.« Skupaj s papežem Frančiškom opozarja, da »kletve, obrekovanje in opravljanje kličejo v bližino hudobnega duha in s seboj prinašajo tudi smrt«. Za jezik pa je zapisal, da je »organ, ki poživlja duha in srce, lahko pa je tudi hud rabelj, ki uničuje bližnjemu ime, nemalokrat tudi življenje«. Pravi orkan raznašanja slabih besed in sporočanja vidi v digitalnih medijih in forumih. »Uničujejo dobra imena, ponižujejo, povzročajo sovraštvo in pri prizadetih tudi misel na maščevanje,« je prepričan škof Štumpf. Zato »zelo potrebujemo dobre besede in sporočila«. »Ne gre zgolj za preventivo pred slabim, temveč za življenje.« Postni čas nam daje dve možnosti, pokaže škof Štumpf, ali bomo svoje oči in misli imeli vsakodnevno prilepljene zgolj na besede in sporočila o nasilju in smrti ali pa bomo izbirali dobre besede in vsebine in napravili kaj za pomirjenost v nas in med ljudmi. Za pomoč predlaga, da si najdemo dobrega prijatelja, ki nas bo pri tem spodbujal. »Jezus nam daje Svetega Duha tudi za iskanje in najdenje prijatelja, ki vidi tam, kjer mi ne vidimo (prim. Lk 6,39-45). Vztrajno molimo in prosimo zanj. Vsakdo mora imeti dobrega prijatelja,« je prepričan in vabi, naj bo postni čas priložnost, da vidimo, kako je z nami in priložnost za izboljšanje in spreobrnjenje. Sprejmite darove milosti »Tri konkretne darove milosti bi vam rad položil na srce, da jih v tem letu še posebej negujete in uporabljate, da bo vaša romarska pot obrodila čim več dobrih sadov. To so poslušanje Božje besede ter obhajanje zakramentov evharistije in spovedi,« je v postnem pismu zapisal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Najprej je povabil, naj odpremo Sveto pismo in ga položimo na vidno mesto v stanovanju in si vsak dan vzamemo nekaj minut časa za branje in premišljevanje. »Če se hranimo z besedo Svetega pisma, bomo prej ali slej želi njene sadove, ki so veselje, ljubezen in mir,« je zagotovil. Drugi dar, ki v kristjanih rojeva novo Božje življenje, je evharistija – sveta maša. »Pri maši se dogaja edinstvena zamenjava, ki se je vse premalo zavedamo, ker si kaj takega težko predstavljamo,« poudarja škof Matjaž. »Božji Sin nas je vzljubil v vsej naši človeškosti, sprejel je našo kri in naše meso, našo šibkost in trpljenje ter vse to izroča Bogu Očetu kot svojo daritev. To je temelj našega upanja, vere in ljubezni.« Zakrament spovedi je tretji dar, ki ga lahko prejmemo v postnem času. »Papež Frančišek nas spodbuja, da bi se pred spovedjo ne čutili kot kaznjenci, ki se morajo poniževati, ampak kot otroci, ki tečejo, da bi prejeli Očetov objem,« pojasnjuje škof Matjaž in dodaja, da »v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem«. Zato vabilo za postni čas: »Sprejmite te tri Božje darove na pot letošnjega posta: poslu- šajte besede Svetega pisma, ki so najboljša medicina Boga Očeta, hranite se z evharistijo, ki je telesna navzočnost Božjega Sina med nami, sprejmite dar odpuščanja v sv. spovedi, kjer nas Sveti Duh po nežnih nitkah ljubezni vedno znova priteguje v Očetov objem.«

Dostop do članka (47174)

Svetoletna pot – romanje k uglašenosti

Svetoletna pot – romanje k uglašenosti

Kakšna je nova pot v svetem letu?

»Zakon močnejšega nas razčloveči«

Srečanje po 25 letih zaključka študija

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.