V bazliki Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, ki je znamenita zaradi dobro ohranjenih antičnih mozaikov in zaradi bogate zgodovine, povezane s širjenjem krščanstva v našem delu Evrope, se je v deževnem vremenu zbrala velika množica. 

Nadškof Zore jih je v goreči pridigi nagovoril z mislijo o hvaležnosti, da so se zbrali na tako pomenljivem kraju. "Naša navzočnost v starodavni oglejski baziliki v svetem jubilejnem letu je najprej dejanje hvaležnosti Bogu za neprecenljivi dar vere, ki se je iz tega krščanskega središča skozi stoletja širila med slovenskim narodom, hkrati pa je tudi osvežitev našega zgodovinskega spomina, ki naj nas potrdi v naši istovetnosti naroda, ki ga je bistveno zaznamovala krščanska kultura … V tej cerkvi je na znameniti sinodi leta 381 sodeloval tudi emonski škof Maksim in skupaj z drugimi škofi obsodil arianizem, ki je tajil Kristusovo Božjo naravo – trdil je, da je Kristus najvišje ustvarjeno bitje." 

Naj romanje poživi upanje

Nadškof Zore je romarje pozval, naj poživijo svoje upanje. "Naše upanje ne sloni na naših majhnih in velikih pričakovanjih, ki jih gojimo glede svoje prihodnosti ali prihodnosti naših bližnjih." Spomnil jih je, da resnično upanje sloni na Jezusu Kristusu.

Nadškof Zore: "Pri izviru je voda najbolj čista, tam v resnici prinaša življenje." FOTO: Alen Salihovič / Radio Ognjišče

Stopati proti toku

Nadškof Zore je spodbudil zbrane, naj se po Jezusovem zgledu uprejo toku in stopajo proti izviru: "Kristjan, ki hoče zavestno in odgovorno živeti svoje življenje, se vzpenja proti toku. Koliko stvari ga vabi, naj se prepusti, naj zaplava s tokom. Njegovo življenje bo na ta način lažje, napor bo minil. A če se prepustimo toku, smo se izročili valovom smrti. Življenje je zgoraj, pri izviru, pri Očetu po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu. Pri izviru je voda najbolj čista, tam v resnici prinaša življenje."

Odločite se za življenje

Ali lahko rečemo, da smo odprti za življenje, da smo ambasadorji življenja, če v naših družinah in na naših dvoriščih ni otroškega joka, če po naših cerkvah ni otroškega smeha in ščebeta?

Nadškof Zore je zbrane spodbudil, naj se v svojem življenju ne bojijo stopati proti toku, biti drugačni, zelo jasno pa je izrazil tudi klic, naj se borijo za kulturo življenja in ne nasedajo kulturi smrti. "Ali lahko rečemo, da smo odprti za življenje, da smo ambasadorji življenja, če v naših družinah in na naših dvoriščih ni otroškega joka, če po naših cerkvah ni otroškega smeha in ščebeta? Kdo bo prejemal zakramente, kdo bo živel evangelij, kdo bo skrbel za naše cerkve in znamenja, če ne bomo odprti za življenje? In končno – kdo mi bo zatisnil oči ob zadnji uri – bodo to storili tujci ali morda celo nihče. Odprimo se življenju. To je čisto gotovo najbolj varna in najbolj donosna naložba človekovega življenja." 

Nadškof Zore je prepričan, da so Slovenci sposobni svobodne vere, ki se ne boji izpostaviti se, iti med ljudi, med sodelavce in sosede. "Ne gre za vero manifestacij in polemik, ampak gre za vero, ki raste iz evangelija in se kot sol in kvas širi med ljudmi. Pravzaprav nam je to Jezus naročil – vi ste sol, vi ste kvas," je nagovoril zbrane.