Glagol »prerokovati« (hebr. nibā'; gr. profeteúō) ter glagolnik »prerokovanje« sta izpeljana iz sopomenskih samostalnikov »prerok« (hebr. nāḇî'; gr. profḗtēs) in »videc« (hebr. ḥōzeh, gr. horôn) (Am 7,12.14). Prerok ni zgolj razlagalec videnj, temveč prinašalec Gospodove besede (1 Krn 29,29). Če najdemo preroka skupaj z vedeževalci, sanjači, ugibalci in čarovniki med dvornimi svetovalci (Jer 27,9) ter duhovniškimi vrstami (1 Kr 18,29), pa se resničnost preroka kot Božjega moža (hebr. îš elōhîm; gr. anthrōpos Theû) izkaže z uresničenjem njegovih besed (5 Mz 18,18-22). Resnični prerok sledi Božjemu klicu vsem nasprotovanjem navkljub (Jer 1,5-10), saj razume, da mora izpolniti svoje življenjsko poslanstvo (Jer 20,7-12).

Prerokovanje kot stanje preroškega zamaknjenja, ko je človek ali preroška skupina napolnjena z Božjim Duhom (1 Sam 10,10), naj bi prevzelo celotno Božje ljudstvo (4 Mz 11,25-29). To hrepenenje se uresničuje v skupnosti prvih kristjanov ob binkoštnem prazn...