Dogodka se je udeležila naša fotografinja Tatjana Splichal, ki je v objektiv ujela nekaj zanimivih utrinkov te ljudske pobožnosti.

Darko Zgrablić, župnik v Svetvinčenatu. FOTO: Tatjana Splichal

Miroslav Bulešić je bil za blaženega razglašen pred desetimi leti, 28. septembra 2013. Po besedah Darka Zgrablića, župnika v Svetvinčenatu, ki je duhovniško službo v tej župniji nastopil prav v letu Bulešićeve beatifikacije, so veliki častilci blaženega tudi številni slovenski romarji, ki pogosto prihajajo na njegov grob. V župnijski cerkvi v Svetvinčenatu za glavnim oltarjem hranijo talar s krvjo mučenca. Tamkajšnjo Marijino cerkev so v času pred koronaepidemijo večkrat obiskali tudi slovenski duhovniki v okviru svojih dekanijskih srečanj.

Marija Ferlin. FOTO: Tatjana Splichal

Marija Ferlin v župnijski cerkvi skrbi za cvetje in vse, kar potrebuje »žensko roko«. Tudi njen sin je duhovnik, upravitelj katoliške gimnazije v Pazinu. Pozna veliko bolnikov, ki molijo za ozdravljenje s priprošnjo k blaženemu mučencu Bulešiću: nanj se obračajo predvsem za ozdravljenje otrok, pogosto pa tudi pari, ki si želijo spočeti otroka.

Slavilne molitve za svetniškega kandidata v župnijski cerkvi v Svetvinčenatu so na programu vsak zadnji petek v mesecu od dvajsete ure do polnoči. Vsako prvo nedeljo ob enajstih pa obhajajo posebno sveto mašo za vse romarje, ki se priporočajo bl. Bulešiću.

Miroslav Bulešić je bila za blaženega razglašen 28. septembra 2013 v Pulju. FOTO: Tatjana Splichal

Kdo je bil bl. Miroslav Bulešić?

Miroslav Bulešić je bil rojen 13. maja leta 1920 v škofiji Poreč-Pula kot tretji od petih otrok v družini. Z enajstimi leti je vstopil v medškofijsko semenišče v Kopru, pozneje se je izobraževal še v Gorici in nato v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. 11. aprila 1943 je prejel duhovniško posvečenje. Nekaj let je opravljal duhovniško poslanstvo po župnijah.

Ko je bil Bulešić že ves okrvavljen in iznakažen, je večkrat ponovil prošnjo: »Jezus, sprejmi mojo dušo.« Na koncu so ga morilci potolkli na tla in mu v vrat zasadili nož.

Februarja 1947 je odšel v semenišče v Pazin, kjer je prevzel vlogo vicerektorja in profesorja. 24. avgusta leta 1947 je spremljal msgr. Jakoba Ukmarja, ki je šel kot škofovski delegat birmovat v župnijo Lanišće. Tam ju je napadla od komunistov nahujskana množica. Jakob Ukmar je bil resno ranjen, Miroslav Bulešić pa je pod njihovimi udarci umrl.

Tisto nedeljo, ko je mučeniške smrti umrl Miroslav Bulešić, je bila birmanska slovesnost iz previdnosti prestavljena eno uro naprej, ker so bila že vidna znamenja, da bo prišlo do protestov. Kljub strahu in incidentom pred cerkvijo je birma minila nemoteno in birmanci so se skupaj s starši vrnili domov. Razdraženi zaradi spremembe urnika pa so takoj nato v župnišče vdrli oboroženi miličniki in drugi, ki so začeli preklinjati, uničevati pohištvo, razbijati okna, posodje in cerkveno opravo. V nastalem kaosu so nasilneži napadli mladega duhovnika in ga kruto pretepli s palicami. Ko je bil že ves okrvavljen in iznakažen, je večkrat ponovil prošnjo: »Jezus, sprejmi mojo dušo.« Na koncu so ga potolkli na tla in mu v vrat zasadili nož. Morilec novega blaženega je bil na procesu oproščen.

Več fotografij Tatjane Splichal pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/16