Tajnost konklava: da ali ne?
Tajnost konklava: da ali ne?
»Vsi razpredajo in razpravljajo, navajajo najrazličnejše 'vire', ki nimajo nič skupnega z dejstvi. Zato bi bilo bolje, če bi lahko svobodneje govorili o tem, kako so volitve dejansko potekale,« je kardinal Nemet v dneh po izvolitvi Leona XIV. po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal v pogovoru za madžarski spletni portal Szemlelek.
Beograjski nadškof razume, da so stroga pravila namenjena preprečevanju govoric o t. i. »poraženih« kandidatih po volitvah: »Toda če bi sam imel kaj besede pri tem, bi s to tajnostjo prekinil. V nasprotnem primeru bodo vedno krožile najrazličnejše govorice, kot se je zgodilo tudi tokrat.«
Kardinal Prevost je izpolnjeval merila, ki so se pred tem jasno izoblikovala v razpravah kardinalov volivcev.
Nemet je razmeroma hitro izvolitev papeža Leona XIV. v četrtem krogu glasovanja v pogovoru pojasnil z besedami, da je kardinal Prevost izpolnjeval merila, ki so se pred tem jasno izoblikovala v razpravah kardinalov volivcev: »Moral je imeti misijonarske izkušnje in duha ter pastoralno prakso. Nismo iskali nekoga, ki je vse svoje duhovniško ali škofovsko življenje preživel v uradih ali v rimski kuriji.«
Novi papež naj bi tudi govoril več jezikov in deloval na vsaj dveh celinah, je pojasnil podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE): »Papež Leon XIV. je izpolnjeval vse te zahteve: rodil se je v Severni Ameriki, več desetletij je preživel v Južni Ameriki in se dobro spozna tudi na Evropo.«
Papež Leon XIV. je izpolnjeval vse zahteve: rodil se je v Severni Ameriki, več desetletij je preživel v Južni Ameriki in se dobro spozna tudi na Evropo. FOTO: Vatican Media
Sinodalnost in kanonsko pravo
Kardinal Nemet je bil v zadnjih letih ključni podpornik globalnega sinodalnega procesa Katoliške Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek (2013-2025). V Cerkvi je še vedno veliko zakoreninjenih navad, ki bi jih bilo treba odpraviti, je kardinal v pogovoru za Szemlelek odgovoril na vprašanje o preseganju klerikalizma in dejavnejšem vključevanju laikov v življenje Cerkve. »Fevdalno pojmovanje Cerkve še ni povsem stvar preteklosti,« je pojasnil, vendar pri tem ne gre zgolj za duhovnike. »Tudi mnogi verniki so navajeni, da duhovniki vse naredijo zanje oz. namesto njih,« tako Nemet.
Cerkev ni muzej, ampak skupnost, ki se nenehno razvija, tudi v svojem nauku.
V kakšni obliki bo papež Leon XIV. nadaljeval sinodalni proces in ali bo želel slediti povsem enaki poti, ki jo je ubral njegov predhodnik, pa po kardinalovih besedah še ni jasno. Pokojni papež Frančišek ni zagotovil pravnega okvira za izvajanje sinodalnosti, je spomnil Nemet: »To odpira vprašanje, kako se med seboj povezujejo papeški primat, škofovska kolegialnost - tj. avtonomija - in večja vloga, dodeljena laikom.«
Sinodalni proces, ki se je začel, je »dejansko nadaljevanje drugega vatikanskega cerkvenega zbora in v sebi skriva semena za razvoj nauka v Katoliški Cerkvi«, je dodal beograjski nadškof. Cerkev ni muzej, ampak skupnost, ki se nenehno razvija, »tudi v svojem nauku«. Od nekdaj je veljalo, da je treba varovati življenje, je Nemet navedel konkreten primer: »Toda papež Frančišek je bil tisti, ki je v katekizem dodal pojasnilo, da smrtna kazen ni združljiva z evangelijem.«



