Tako kot so skrbno zbirali posmrtne ostanke mučencev in jih na skrivaj pokopavali v katakombah, so prvi kristjani zbirali tudi osnovne podatke o njihovem življenju in jih v obliki slavospevov prenašali naprej. Na ta način smo po slavospevu papeža Damaza I. izvedeli za sv. Tarcizija, mladega mučenca iz tretjega stoletja. V novejšem času je o Tarciziju govoril papež Benedikt XVI. med splošno avdienco 4. avgusta 2010. Takrat je osmim tisočem navzočih ministrantov predstavil lik Tarcizija, ministranta in mučenca.

Tarcizij je umrl v navalu preganjanj, ki ga je sprožil cesar Valerijan. Ko je neki krajevni duhovnik iskal prostovoljca, ki bi bil pripravljen kristjanom, zaprtim v ječah, odnesti evharistijo, se je priglasil dvanajstletni Tarcizij. ≫Moja mladost bo najboljše skrivališče za evharistijo, ≪ ga je prepričal. Ko se je odpravil, ga je na poti ustavila skupina fantov njegove starosti. Zanimalo jih je, kaj skriva v nenavadnem zvitku, ki ga je skrbno stiskal na prsih. Ko so ugotovili, da je Tarcizij kristjan, so ga začeli pretepati in vanj metati kamne. Papež Damaz nadaljuje, da je Tarcizij raje žrtvoval svoje telo, kakor bi ≫izročil najsvetejše Telo besnim psom.≪

Tarcizij je bil eden izmed tistih kristjanov, ki so na skrivaj obiskovali katakombe. Njegove kosti so pokopali pod svete podzemne oboke zraven posmrtnih ostankov sv. Kalista.

Nebeški Oče, na priprošnjo mladega mučenca sv. Tarcizija mi podari globoko ljubezen do Presvetega telesa tvojega Sina