Februarja je minilo sto let od smrti Ivana Tavčarja (1851–1923), politika in pravnika, ki se je v slovensko zavest najbolj zapisal kot plodovit pisatelj. Njegov opus obsega okrog 40 del, med novelami, črticami, povestmi in romani sta najbolj znana povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.

Med Poljansko dolino in cesarskim mestom

Rodil se je leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v kmečki družini s sedmimi otroki. Po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu je sprva študiral za duhovnika, a je kmalu spoznal, da ni za ta poklic. Odšel je na študij prava na Dunaj in po vrnitvi leta 1884 v Ljubljani odprl odvetniško pisarno, hkrati je postal odbornik v mestnem svetu. V nekaj letih je postal vodilni politik liberalne stranke, deželni in državni poslanec na Dunaju, bil je tudi ljubljanski župan. Povzpel se je v vrh takratnega javnega življenja. Leta 1920, le tri leta pred smrtjo, je bil izvoljen še v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS, s čim...