Po dvanajstih izvedbah tradicionalnega slovenskega zajtrka je dogodek postal tradicionalen, za kar imajo zasluge vsi partnerji s posebnim poudarkom na slovenskih kmetih, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. »Posebno zahvalo velja nameniti tistim kmetom, ki so uspeli v lokalnih skupnostih tradicionalni slovenski zajtrk nadgraditi v oskrbo šol in vrtcev z lokalno hrano vse leto,« je dejal.

Letos je k projektu pristopila velika večina šol in vrtcev, marsikje pa bodo dejavnosti potekale ves teden in ne le en dan. FOTO: Tatjana Splichal 

Bo dan slovenske hrane prerasel v teden?

Po besedah Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo se lahko pohvalimo z enim najbolje urejenih sistemov šolske prehrane. »Smo ena redkih držav, ki ima to področje zakonsko urejeno,« je poudarila. Starše je pozvala, naj bodo z zdravim prehranjevanjem tudi sami zgled otrokom.

Prvi tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga je organizirala ČZS leta 2011, vključuje kruh, mleko, maslo, med ter slovensko sadje. Vsi sodelujoči so vabljeni, da živila za zajtrk kupijo pri lokalnih ponudnikih.

Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug si prizadevajo, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden. Kot je poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, se je tudi ideja o dnevu slovenske hrane sprva zdela težko uresničljiva, a se je dobro prijela, zato so optimistični, da jim bo uspelo.

FOTO: Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano/FB

Letošnji dan v znamenju kruha

Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk bo potekal v petek, 17. novembra s sloganom »Kruh za zajtrk, super dan«. Kruh je ena od sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, bo temu žitu namenjena posebna pozornost. »Ponudba kruha in pekovskega peciva na slovenskem trgu je verjetno bogatejša kot kjer koli drugje,« je poudaril Danilo Kobal iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sicer predsednik uprave Mlinotesta.