Helena Kregar: Moč duhovne razsežnosti pedagoškega dela

Helena Kregar. FOTO: Bogomir Štefanič

Kot je dejala Helena Kregar, želijo v DKPS že deveto leto zapored s Tednom vzgoje tudi duhovno zaznamovati prvi teden pouka v novem šolskem letu. V ta namen so prireditelji pripravili besedila za vsak dan, s katerimi želijo nagovoriti učitelje, katehete, pa tudi širšo šolsko javnost. 

Po besedah predsednice DKPS so dobri učitelji vedno predani mladim; zanje naredijo vse in še več, kot od njih zahteva program.

Letos so prispevke pripravili pedagogi, duhovnik in ordinarij iz škofije Murska Sobota, v kateri deluje tudi območna skupnost DKPS, pod en prispevek pa se je podpisala s. Magda Burger iz Slovenskega katehetskega urada. Predsednica DKPS je dejala, da imajo ti prispevki prav zato, ker so jih pripravili aktivni in upokojeni učitelji, res pravo vrednost, »izvirajo namreč iz pedagoške prakse in pričajo o pomenu ter moči duhovne razsežnosti pedagoškega dela«. Ta besedila so »namenjena vsem, ki z novim šolskim letom stopajo med mlade, ki so jim zaupani – prinašajo jim spodbude, vlivajo zaupanje in tkejo mrežo povezanosti, predvsem pa v šolsko okolje prinašajo duha ljubezni in resnice«.

Po besedah predsednice DKPS so dobri učitelji vedno predani mladim; zanje naredijo vse in še več, kot od njih zahteva program. Poleg znanja pa »mladim dajejo tudi sebe, svoj zgled in svoje vrednote; in prav to je tisto, kar mlade res nagovarja, oblikuje in oživlja«.

 Vera človeku pomaga razumeti osebno dostojanstvo, odgovornost, odnos do drugih in pomen Presežnega v osebnem življenju.

Silvo Šinkovec: Vera kot opora na poti življenja

Silvo Šinkovec. FOTO: Bogomir Štefanič

O veri kot opori na poti življenja je ob začetku novega leta spregovoril dr. Silvo Šinkovec. Po njegovih besedah se z novim šolskim letom ne začnejo le pouk, urniki in številne obveznosti, temveč se začne tudi nova etapa na poti odraščanja, kajti: »Mladi potrebujejo znanje, predvsem pa smisel njihovega življenja. Potrebujejo varnost in usmeritve, pa tudi svobodo in prostor za lastno odločanje. Potrebujejo veliko ljubezni in pozornosti. Zato potrebujejo odrasle, ki verjamejo vanje in jim pomagajo oblikovati njihovo življenjsko pot. Otrok potrebuje odrasle, ki mu pomagajo razviti učne navade, hkrati pa tudi odkrivati, kdo je, za kar se je v življenju vredno truditi, kam gre njegova pot.«

Letošnji Teden vzgoje torej izpostavlja vpliv vere na vzgojno-izobraževalno delo. Kako ta vpliv vidi duhovni asistent DKPS? »Vera človeku pomaga razumeti osebno dostojanstvo, odgovornost, odnos do drugih in pomen Presežnega v osebnem življenju. Otroku in mladostniku sporoča, da njegova vrednost ni odvisna le od uspeha, videza, ocen ali priljubljenosti. Vsak človek je vreden spoštovanja in ima svoje mesto v svetu zato, ker nosi v sebi sled svetosti in večnosti.«

Vera ne odstrani vseh težav, pomaga pa gledati življenje širše. Mladim lahko pomaga pri odločanju o nadaljnjem šolanju, izbiri poklica, v odnosih in osebnih odločitvah.

To spoznanje je po besedah dr. Šinkovca še posebej pomembno danes, ko mladi odraščajo v okolju številnih možnosti, pa tudi številnih pritiskov; digitalni svet jim namreč ponuja raznolika znanja in možnost povezovanja, hkrati pa posega v njihovo pozornost, odnose in samopodobo. Zaradi teh okoliščin mladi potrebujejo odrasle, ki so se pripravljeni z njimi pogovarjati o temeljnih življenjskih vprašanjih, kot so: Kaj je v življenju res pomembno? Kakšen človek želim postati? Kako bom razvijal in uporabljal svoje talente? Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja ima po prepričanju dr. Šinkovca vera posebno vlogo: »Ne odstrani vseh težav, pomaga pa gledati življenje širše. Mladim lahko pomaga pri odločanju o nadaljnjem šolanju, izbiri poklica, v odnosih in osebnih odločitvah. Ne ponuja jim samo odgovora na vprašanje, kaj bom postal, ampak tudi na veliko pomembnejše vprašanje: kakšen človek želim biti.«

Vera pa je po besedah dr. Šinkovca pomembna opora tudi staršem in učiteljem. Tudi oni pri vzgoji pogosto doživljajo nemoč in negotovost, zato potrebujejo podporo in zavedanje, da pri svojem poslanstvu niso sami, pa tudi »izkušnjo, kako jim pri spremljanju otrok pomaga nevidna roka Boga«.

Pri nas se radi sklicujemo na evropske standarde, nimamo pa v šolskem prostoru temeljnega predmeta o religijah in etiki, kot ga pozna večina primerljivih evropskih držav.

Škof Anton Jamnik: Od nepoučenosti do fanatizmov

Škof Anton Jamnik. FOTO: Bogomir Štefanič

Ljubljanski pomožni škof in predsednik Komisija za šolstvo pri SŠK dr. Anton Jamnik pa je opozoril na tri temeljne težave, ki se v slovenskem šolskem (pa tudi celotnem javnem) prostoru kažejo pri razmisleku o vlogi vere. Na prvo mesto je postavil problem zelo velike verske nepoučenosti, ki je v Sloveniji še bistveno bolj pereča kot drugod po Evropi. Pri nas se radi sklicujemo na evropske standarde, nimamo pa v šolskem prostoru temeljnega predmeta o religijah in etiki, kot ga pozna večina primerljivih evropskih držav.

Nepoučenost pa je zlahka vir fanatizmov, impulzivnega vedenja, antropomorfizmov, predsodkov, strahov in izključevanja. Kjer tudi pri vprašanjih vere ni zdrave pameti, je prostor za vse mogoče neumnosti, je bil kritičen škof Jamnik.

Ko je ob tem, kar je značilno za zahodni svet in Slovenijo v njem, v ospredje postavljen izključno človeški ego in miselnost, da razen samega sebe ni potrebno nič drugega, da ni nobene presežnosti, se stvari še dodatno zaostrijo.

Kako to spremeniti? Škof Jamnik je napovedal, da se bodo predsedniki Komisije za šolstvo pri SŠK v prihodnjih dnevih srečali z novim ministrom za šolstvo in znova odprli vprašanje umestitve predmeta religije in etika v osnovnih in srednjih šolah. Na mizo pa želijo dati tudi vprašanje pluralnosti slovenskega šolskega prostora, torej uresničevanja pravice staršev, da omogočijo svojim otrokom takšno vzgojo, kot so prepričani, da je dobro in prav. Živimo namreč v pluralni družbi in zasebne pobude, kot so denimo katoliške ustanove po celi vertikali od vrtcev do visokega šolstva, imajo po škofovih beseda »namen samo bogatiti prostor, v katerem živimo«. Žal je v mandatu prejšnje vlade prav pri pluralnosti šolskega prostora prihajalo do taktičnega, celo potuhnjenega rezanja že pridobljenih pravic, kar je bil velik problem, ki ga želijo rešiti. »Ne želimo nobenih privilegijev, samo temeljne pravice v pluralni družbi,« je stanje komentiral dr. Jamnik.

Odgovor na očitek o »verouku v šolah«

Teden vzgoje obeležujemo med 1. in 7. septembrom. FOTO: Bogomir Štefanič

Nanj je bilo v tej zvezi naslovljeno tudi novinarsko vprašanje: ali niso bili doslej v slovenskem javnem prostoru vsi poskusi uvajanja informativno tehtnega verskega pouka v osnovne in srednje šole sistematično »ožigosani« kot poskus Katoliške Cerkve, da bi v javno šolstvo uvedla verouka? Kdor vsaj kolikor toliko pozorno spremlja denimo pisanje medijev, kot sta Večer in Dnevnik, lahko že zdaj zasledi trditve, kako skuša Cerkev v času sedanje vlade v šole pripeljati svoj verouk.

Cerkev se zavzema, da bi v šolah imeli informativni predmet o religijah, vzgoja v veri in prejemanje zakramentov pa je zgledno urejeno z veroukom po župnijah in tako bo tudi ostalo.

Dr. Jamnik se zaveda tega dejstva, ki pa ga označuje za premišljen spin, namenjen najprej temu, da se Cerkev čim bolj getoizira, potisne iz družbenega dogajanja in javnega prostora. V Sloveniji je to še posebej izrazito, kar je »čudna mešanica nekdanjega totalitarnega sistema in kvazilberalizma v najslabši obliki«. Pojasnilo v tej zgodbi je sicer jasno in preprosto: Cerkev se zavzema, da bi v šolah imeli informativni predmet o religijah, vzgoja v veri in prejemanje zakramentov pa je zgledno urejeno z veroukom po župnijah in tako bo tudi ostalo. Tisti, ki širijo trditve o domnevnem uvajanju »verouka« v šole, dejansko širijo predsodke, spodbujajo izključevanje in razširjajo nedemokratičen in nepluralen pogled na družbo, v kateri živimo. Po drugi strani pa je res, da pogovori z ljudmi pokažejo, da je zanimanje za religije veliko in da gre v medijskih razpravah o domnevnem »verouku v šolah« pogosto za načrtno ojačevanje izključevalnih glasov.

Pobudi za blagoslov šolskih torb se vsako leto priključi kakšna nova župnija, kjer pa te možnosti nimajo, organizatorji Tedna vzgoje starše spodbujajo, naj šolske torbe svojih otrok blagoslovijo doma.

Blagoslov šolskih torb

Matevž Vidmar. FOTO: Bogomir Štefanič

Koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar je ob sklepu tiskovne konference (naj kot svojevrstno »zanimivost« omenimo, da se je je udeležil le en, tj. Družinin novinar, o predstavnikih t. i. javnih medijev, kot sta nacionalna RTV in STA, ni bilo ne duha ne sluha) spomnil, da je ena od spodbud Tedna vzgoje namenjana blagoslovu šolskih torb ob začetku šolskega leta. Pobudi se vsako leto priključi kakšna nova župnija, kjer pa te možnosti nimajo, organizatorji Tedna vzgoje starše spodbujajo, naj šolske torbe svojih otrok blagoslovijo doma.

Seveda pa tiskovna konferenca ni mogla iti mimo ta čas tako perečega vprašanja delitve Ustave Republike Slovenije učencem in dijakom prvih razredov osnovnih in srednjih šol. Svoj pogled na to temo je, izzvana z novinarskim vprašanjem, predstavila Helena Kregar. Po njenem mnenju bi bilo morda bolje, če bi se za tako potezo odločili pri maturantih, vsekakor pa pozdravlja tudi sedanji namen pobudnikov delitve ustave, ki bo tako prišla v številne domove Slovencev in priseljencev.

Bolj razdelan pogled na to tematiko pa predsednica DKPS predstavlja v komentarju nove številke Družine.