Poleg Kočevskega roga zlasti za Teharje velja, da je to kraj vseslovenskega spomina na žrtve povojnega revolucionarnega nasilja; prav teharsko uničevalno taborišče, kjer je bilo veliko žrtev pobitih ali od tod odpeljanih v kruto smrt (Hrastniški hrib, Huda jama …), je namreč ponujalo eno najbolj grozovitih podob, ki so razodevale zločinsko naravo povojnega totalitarnega režima. Prvo oktobrsko nedeljo oživi romarski spomin na to podobo ter vanjo ujete obraze in imena. Tako je bilo tudi letos, ko je o Teharjah številnim zbranim v mašnem nagovoru s pomenljivo sporočilnostjo kot o kraju »nesrečnega spomina«, a hkrati »blagega spomina« spregovoril nadškof Marjan Turnšek; in ko je kot »priča priče« o svojem očetu, teharskem rešencu, govoril prof. Tomaž Debevec.

Neizbrisno v zavesti naroda

Teharski pridigar nadškof Turnšek je svoj nagovor začel s parafrazo Prešernovega verza o Trnovem, »kraju nesrečnega imena«; če je veliki pesnik v ta verz izlil svojo osebno nesrečo,...