Grenlandija, ki leži daleč od velikih ekonomskih in političnih središč, se je v zadnjih mesecih znašla pod žarometi, potem ko je novi ameriški predsednik Donald Trump večkrat izjavil, da je pridobitev tega otoka v strateškem interesu ZDA. Danski je ponudil odkup otoka, izključil pa ni niti vojaške zasedbe. Medtem ko si je težko predstavljati, da bi med dvema članicama zveze NATO zares izbruhnil oboroženi spopad, pa pritisk ameriškega predsednika kaže na rastoči strateški in gospodarski pomen celotnega območja Arktike. Čeprav je Grenlandija največji otok na svetu, je 81 % njenih več kot dva milijona kvadratnih kilometrov površine prekritih z ledom. Ima le 57.000 prebivalcev, od katerih je okoli 90 % staroselskih Inuitov. Grenlandija ima status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, od leta 1979 ima svojo vlado in parlament, ki odloča o notranjih zadevah, medtem ko sta obrambna in zunanja politika ostali v domeni danske vlade.

Cena za samostojnost?

Predsednik grenlandske vlade Mu...