Od krščanskih piscev po navadi ne pričakujemo kritike kapitalizma, prej smo jo (vsaj v našem prostoru) vajeni izpod peres socialistov ali nostalgičnih marksistov. V primeru Daniela M. Bella jr. in njegove knjige Ekonomija želje je stvar drugačna. Resda oznaka »kapitalizem« deluje nenavadno splošno, a kot poudari ameriški filozof, »ne gre za ekonomijo prostega trga«, pač pa je njegovo delo pretres neoliberalnega kapitalizma, za katerega so značilni »popolna marketizacija življenja«, preoblikovanje človeka v potrošnika, predvsem pa uzurpacija in manipuliranje z njegovo željo. Kot pravi že v uvodnih besedah, je odprava kapitalizma iluzorna, knjiga nima teh ambicij; a zaradi težnje, da oblikuje željo, Bell trdi, da bi morala biti ekonomija podrejena teologiji.

In na tej točki me je knjiga pritegnila. Kaj je torej po Bellovih besedah narobe s kapitalizmom ali – recimo raje – s potrošniško družbo? Zakaj bi moral kristjan do nje ostati zadržan? Težava ni v tem, da kapita...