Zbrane je uvodoma v imenu organizacijskega odbora nagovoril Matjaž Ambrožič, ki je dejal, da so tovrstni posveti »posvečeni predstavitvi vidnejših osebnosti, obravnavi važnejših ustanov in spornih ali spregledanih tem iz zgodovine Cerkve na Slovenskem ter njihovemu pomenu za cerkveni in družbeni prostor«. S pomočjo znanstvenih sodelavcev so to leto pripravili znanstveni posvet, ki se osredotoča na odmeve in sadove drugega vatikanskega koncila v Cerkvi v Sloveniji.

Matjaž Ambrožič. FOTO: B. D.

Šest desetletij od zaključka drugega vatikanskega koncila je doba, ki po besedah Ambrožiča omogoča »pravšnjo časovno razdaljo za obravnavo najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške Cerkve 20. stoletja. Udeleženci znanstvenega posveta predstavljajo vse generacije tega obdobja: tisto, ki je koncil doživela; tisto, ki je koncil udejanjala; tisto, ki je dobesedno pokoncilska, in tisto mlajšo, ki na koncil, še pogosteje pa na 'duha' koncila, gleda kritično«.

Namen posveta je znanstveno, kritično in objektivno analizirati odmeve in sadove drugega vatikanskega koncila in njegove interpretacije ter na ta način obogatiti naše vedenje o cerkveni polpreteklosti in sedanjosti. »Posvet želi predstaviti konkretne procese in dejavnosti, s katerimi si je Cerkev v Sloveniji trudila uresničiti nauke in smernice drugega vatikanskega koncila,« je dejal Ambrožič. Natančen program posveta lahko najdete tukaj. 

Častno pokroviteljstvo znanstvenega posveta, ki poteka skozi panele, je pripadlo velikemu kanclerju Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, ljubljanskemu nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim spomnil na besede škofa Jožefa Pogačnika, enega od štirih udeležencev koncila iz Slovenije. Pogačnik je takrat zapisal: 'Koncil je bil veliko obiskanje v Gospodovo ali nove binkošti, kakor je rekel papež Janez XXIII.: 'Potrebovali bomo desetletja, morda celo stoletja, da ga bomo uresničili. Najprej pa moramo dobro poznati njegove smernice.' »Vse to bo odmevalo danes in jutri v tem prostoru,« je v popotnici posvetu dejal nadškof Zore.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: B. D.

Dekan Teološke fakultete dr. Tadej Stegu je ob začetku posveta dejal: »Koncil nam je podaril jezik in obzorje, v katerem lahko Cerkev v vsakem času živi isto vero z razumljivimi besedami. Živi iz iste milosti, v vedno novih razmerah in stoji ob človeku z vedno enako evangeljsko bližino. Ko rečemo odmevi in sadovi, mislimo na dvojno dinamiko. Odmev je poslušanje, kako so temeljne koncilske listine zazvenele v naših skupnostih, ustanovah, bogoslužju, študiju, pastorali in v dialogu z družbo. Sadovi pa so to, kar ostaja, prečiščeno bogoslužje, dejavna udeležba vernikov, ljubezen do Božje besede, ki hrani oznanjevanje in teologijo,« je med drugim podaril Stegu.

Dekan Teološke fakultete dr. Tadej Stegu. FOTO: B. D.