Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Terezija Velika (Avilska)

Objava: 14. 09. 2004 / 10:12
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
Terezija Velika (Avilska)

Terezija Velika (Avilska)

Terezija, Tereza, Reza, Rezika, Rezka, ...

Zavetnik: Španije; nadškofije Ciudad Mexico; mest Avila, Alba de Tormes in Neapelj; vseh karmeličanskih skupnosti; španskih pisateljev; v duhovnih stiskah; za milost, da bi mogli moliti; za notranje življenje; izdelovalcev pletenic; proti srčnim boleznim in glavobolu.

Atributi: karmeličanska oblačila, rjav habit, beli plašč, črn pajčolan, knjiga, seraf, golob, bič, trnje, puščica, pisalno pero.




Ime: Pri krstu je dobila materino ime Ahumada, kasneje pa si je prevzela ime Terezija od Jezusa.

Rodila se je 28. marca 1515 v starodavnem mestu Avila v Španiji,

umrla pa 4. oktobra 1582 v kraju Alba de Tormes, prav tako v Španiji.

Družina: Njen oče Alfons Sanchez de Cepeda je bil plemiškega rodu. Bil je dvakrat poročen, v prvem zakonu je imel tri otroke, v drugem pa deset. Terezija je bila tretji otrok iz drugega zakona, njena mati je bila Beatrika de Ahumada.

Zavetnica: Španije in več mest, vseh karmeličanskih skupnosti, španskih pisateljev; v duhovnih stiskah, za milost, da bi mogli moliti; za notranje življenje; izdelovalcev pletenic; proti srčnim boleznim in glavobolu.

Sodobniki: Ignacij Lojolski, Peter Alkantarski, Janez od Boga, kralj Filip II.

Skupnost: Karmeličanski red je leta 1156 ustanovil križarski vitez Bertold iz Kalabrije na gori Karmel v Sveti deželi; leta 1452 je dobil tudi žensko vejo. Kasneje so s papeževim dovoljenjem nekateri samostani začeli živeti po nekoliko ohlapnejših pravilih. Terezija je v red vstopila 2. novembra 1535.

Reforma reda: Z dovoljenjem redovnega provinciala je Terezija leta 1562 ustanovila v Avili nov samostan sv. Jožefa, kjer so sestre poskušale obuditi prvotnega duha strogosti in gorečnosti. To je začetek velike prenove znotraj obeh vej, moške in ženske, bosonogih karmeličanov.

Doživetja: Bila je deležna številnih mističnih doživetij in zamaknjenj, ki jih je tudi popisala.

Duhovnost: Njena mistika je trezna in razsodna, odkritosrčna in resnicoljubna. Njena duhovnost pa vedra, sproščena, odkrita in ljubeča.

Dela: Poleg številnih pisem je napisala avtobiografijo, Pot popolnosti, Knjigo o ustanovitvah in Notranji grad. Knjige so prevedene tudi v slovenščino.

Upodobitve: Upodabljajo jo v karmeličanskem oblačilu: rjavem habitu z belim plaščem in črnim pajčolanom. V roki drži knjigo ali srce z napisom IHS. Kot atribute ji dodajo še serafa, goloba, bič, trnje, puščico, pisalno pero.

Grob: Pokopali so jo na pokopališču v zemljo, po dveh letih pa so njeno nestrohnjeno telo prenesli v samostan Alba de Tormes, kjer še danes počiva nad oltarjem.

Beatifikacija: Za blaženo jo je 24. aprila 1614 razglasil papež Pavel V., za svetnico pa 12. marca 1622 Gregor XV. Papež Pavel VI. pa jo je leta 1970 razglasil za cerkveno učiteljico.

Goduje: 15. oktobra.

Misel: »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne straši – naj ti zadostuje, da imaš Boga!«
Nazaj na vrh