Smo že, če ne v preddverju, pa vsaj že na pragu velike noči. Bliža se peta postna nedelja, imenovana tudi – tiha. Ko bi vam Sveti Duh podelil mandat, da bi po svoji presoji – ja, Sveti Duh zna biti duhovit! – izbrali evangeljski odlomek, ki bi ga božje ljudstvo na tiho nedeljo bralo, poslušalo, morda celo slišalo in si ga vzelo k srcu, katerega bi izbrali? Morda tistega, ko Jezus pomiri vihar, ki preseneti apostolsko posadko, ko v čolnu pluje na »drugo stran« in je po Njegovem posredovanju »nastala globoka tišina«? Ali pa tistega, ko Jezus soočen z lažnivimi pričami in tožbami le »molči« in »ne da odgovora«?

V evangelijih kar nekajkrat naletimo na mesta oziroma dogodke, ko ljudem v Jezusovi bližini zmanjka sape in besed ali ko brez besed ostane sam Jezus.

No, sveta Mati Cerkev nam za letošnjo tiho nedeljo ponuja – in ne dvomim, da je to storila po navdihu že prej omenjenega golobčka – znameniti prizor iz Janezovega evangelija, ko k Jezusu pripeljejo »ženo, zasače...