Moj prvi vzgib je bil, da bom pisal o tišini, o pomanjkanju le-te, o tem, kaj tišina sploh je, o hrupu, ki nas obdaja, in o strahu pred tišino, ki se v povzročanju hrupa skriva … Potem me je spreletelo, da tiha nedelja ni nedelja tišine in da tišine in tihote ne gre zamenjevati. Ljudje smo površni, in kar zveni ali je videti podobno, hitro vržemo v isti koš. A tihota ni tišina, kakor nepotrpežljivost ni nestrpnost, nerazumljivost ni nerazumnost in varčnost še ni skopost. Klecniti ni isto kot poklekniti, biti slep ni isto kot biti zaslepljen in govoriti še ne pomeni tudi kaj povedati. In je seveda razlika, ali sem utihnil ali sem bil utišan. Molčim, ker sem ostal brez besed ali ker so mi vzeli besedo? Sem tiho, ker nočem govoriti ali me je celo strah spregovoriti, ali zato, ker ne vem, ali sploh nimam kaj reči?

In na pragu tihe nedelje … molčim. Nimam besed. (Nimam niti več moči.) Tiho sem. A sem utišan.

Utišali so me ljudje, ki se obnašajo kot bogovi. Ljudje, ki si domišljajo, da so bo...