Lahko in čudovito lepo je biti v Božjem objemu in se greti z žarki njegove ljubezni. Čutiti, da si na toplem in varnem v trdni Očetovi roki. A vsak otrok nekoč izpusti varno očetovo dlan in se z negotovimi koraki napoti na novo pot. In to ni lahko, odzvanja v meni prijeten glas brata Štefana Kožuha na prvem srečanju Delavnic molitve in življenja. Zame enega najboljših programov, ki jih ponuja Katoliška Cerkev. In najtežjih. A ravno ta je tisti, ki te usmeri na novo, dejavno pot lastne preobrazbe. Predte položi potrebno bojno opremo in te napoti v najpomembnejši življenjski boj, boj s samim seboj! Da z vsakim srečanjem vsaj malo ukrotiš svoj značaj in podreš barikade, ki kot zmaj pred ukleto kraljično ščitijo tvoj ponos, tvoj prav in tvoj jaz. In to ni lahko! Nasprotno, včasih se zdi prav nemogoče, a le če se opiramo samo na lastne moči. Pri Bogu ni namreč nič nemogoče. Je mogoče, predvsem pa je nujno potrebno in pomembno! Vedno bolj sem prepričana, da celo najpomembnejše, kar moraš sto...