Sodeč po neki ameriški raziskavi, ljudje tretjino svojega časa gledamo v zaslon, če prištejemo še analogne vire, kot sta časopis in radio, skoraj polovico časa posvetimo vsrkavanju podatkov. Količine teh se z razvojem tehnologije samo povečujejo. Menda jih vsak dan sprejmemo za 100.000 besed – toliko, kot bi vsak dan prebrali celo knjigo Hobit.

Vprašanje pa je, kaj s temi podatki naredimo, koliko si jih zapomnimo. Prevelika količina podatkov, hitro preklapljanje med njimi in vseprisotnost tehnologije, na katero se radi zanašamo, zmanjšujejo razpon naše pozornosti in sposobnost pomnjenja. In tako pozabimo, kje smo odložili ključe, po kaj smo šli v shrambo, ne zapomnimo si več niti zakončeve telefonske številke. Sama se izgovarjam na digitalno demenco.

A tudi spomin je mogoče natrenirati. To je dokazal Joshua Foer, ki je imel tako slab spomin, da je pozabil na dekletov rojstni dan, na hrano v pečici ter vedno znova delal začetniške slovnične napake. Ko je kot novin...