Francoska pevka italijanskega rodu Dalida v enem izmed svojih znamenitih šansonov prepeva: »Želim umreti na sceni!« Podobna je tudi osnovna misel avstrijskega pisatelja Petra Turrinija, ki predstavi življenje najlepše ženske klasičnega Hollywooda, Hedy Lamarr, ki si v starostni osamljenosti s pomočjo alkohola sama še naprej poustvarja scene iz svojega življenja. Vseskozi ji iz spomina stopa tistih nekaj sekund filma Extase iz leta 1933. Če je teh nekaj trenutkov, ki jih scenograf predstave umestno kot spominske utrinke projicira na ozadje kulis, v takratnem puritanskem Dunaju povzročilo številne komentarje o škandalu v sedmi umetnosti, pa danes teh nekaj hipnih prizorov deluje estetsko, z neko sivo oddaljenostjo in celo zadržano ter nas spominjajo na čas impresionistov. Toda teh sedem sekund je spremenilo življenje Dunajčanke Eve Marie Kiesler in jo popeljalo v Ameriko, kjer je dobila ime Hedy Lamarr in s filmom Samson in Dalida l. 1949 hitro končala svojo filmsko...