Branko Tamše je že vse življenje predan rokometu. O njem bi s svojimi bogatimi izkušnjami, odličnim spominom, barvitim izrazoslovjem in smislom za zgodbe lahko klepetal ves čas. Ko seveda ne bere, saj je strasten oboževalec knjig. Pravi knjigoljubec. Še posebej so mu všeč biografije in dela z zgodovinsko tematiko.

Odraščal je v Šoštanju, domuje pa v Velenju. V Gorenju, tamkajšnjem klubu, je v 25 letih prehodil vso pot od nadobudnega fantiča prek pomembnega igralca članske ekipe in osvajalca prvih zgodovinskih lovorik kluba do pomočnika in glavnega trenerja.

Kariera ga je nato vodila v Celje. Zanimivo, da je na tekmah teh dveh gorečih rivalov ponavadi zmagovalo moštvo, ki ga je vodil on – bodisi Velenjčani bodisi Celjani. Z omenjenima kluboma je osvojil kar sedem naslovov državnega prvaka in je v tem pogledu kralj slovenskih igrišč. Skupaj pa je kot trener osvojil kar 23 lovorik. Deloval je tudi v dveh najboljših hrvaških ekipah, to sta serijski prvak Zagreb in Nexe, skočil tudi v Katar...