Župnijska cerkev sv. Martina na Trsteniku. FOTO: Ivo Žajdela

Prva omemba Trstenika je iz leta 1451, leta 1787 so dobili duhovnijo, s pravicami župnije, status župnije pa leta 1876.

Maša ob 150. obletnici posvetitve župnijske cerkve sv. Martina na Trsteniku. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 2005 so postavili nove orgle

Predvsem pa so v nedeljo množično praznovali velik dosežek, ko jim je uspelo povsem obnoviti župnijsko cerkev sv. Martina. Obnovitev je blagoslovil nadškof Stanislav Zore.

Zadnja večja dela so opravili pred desetimi leti, ko so postavili nove orgle. Posledično so morali podaljšati kor ter urediti nove stopnice do kora. Prej se je do kora dostopalo po ozkih betonskih stopnicah. Dostop so zato razširili in ga nadomestili s širokimi, modernimi, zavitimi lesenimi stopnicami.

Obnovitev cerkve je blagoslovil nadškof Stanislav Zore. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej so se lotili ureditve zunanjosti cerkve

Leta 2021 so se najprej lotili ureditve zunanjosti cerkve. Na posameznih delih notranjosti cerkve so imeli težavo z vlago, saj se je po cerkvi pojavljala zidna plesen, na posameznih delih pa je odstopal omet. Zunanjost cerkve so po vzhodni in severni strani v celoti odkopali, uredili drenažo ter na novo uredili zunanjo pohodno in povozno površino. Na zahodnem delu so obnovili le odvodnjavanje. Pri izvedbi del se je izkazalo, da je največ težav povzročilo ravno odvodnjavanje vode s strehe, ki ga v preteklosti niso pravilno uredili. V dobrem letu in pol se je izkazalo, da se stene uspešno sušijo in je bila vlažnost, ki je prihajala s tal, sanirana.

Pogled na obnovljeni kor in nove orgle. FOTO: Ivo Žajdela

Vse so opravili ročno, brez posebne gradbene mehanizacije

Obnova notranjščine je bila predvidena nekoliko prej, ker pa je povpraševanje po mojstrih za tovrstna dela veliko, so se tudi tu dela zavlekla v leto 2023/2024. Dela, kot so odstranitev klopi, poglobitev terena za izvedbo ustreznega tlaka, izolacije, estriha, talnega gretja (tako električnega kot vodnega talnega gretja) in končnega zaključnega sloja vgradnje keramike, so opravili sami. Dela so bila zahtevna, še posebej zato, ker je bilo treba vse opraviti ročno, brez posebne gradbene mehanizacije.

Sočasno z obnovitvenimi deli na tlaku cerkve so odstranili omet in obnovili elektroinštalacije. Omet so odstranili predvsem na delih, kjer so bile stene v preteklosti najbolj vlažne. To je bil tudi vzrok, da del niso končali v zastavljenem roku. Na celotnem obodu cerkve so naredili kanal za preprečitev prehajanja vlage v zidove.

Tudi pri elektroinštalacijskih delih so načrtovali le manjše prestavitve elektro kablov in zamenjavo svetil z novo varčno led razsvetljavo. Začeta dela so pokazala, da bo obseg del bistveno večji, in tako so na koncu zamenjali vse kable elektro inštalacije, celotno električno omarico, vgradili transformatorje za talno električno ogrevanje, pripravili dovod za kasnejši nov elektro priključek.

Ministranti in duhovniki somaševalci, ki so (bili) povezani s Trstenikom, z nadškofom Stanislavom Zoretom. FOTO: Janez Kadivec

Stare klopi so zamenjali z novimi

Vsa dela so sami opravili v le treh mesecih, tako da so imeli polnočnico že v novo obnovljeni cerkvi. Klopi so namestili v začetku marca. V času obnovitvenih del jim je krajevna skupnost Trstenik odstopila kulturno dvorano za opravljanje nedeljske maše in skupne veroučne ure.

Ker sredstev za obnovo ni bilo dovolj, so načrtovali, da bi za obnovo klopi uporabili obstoječe končnice, saj so bile iz hrastovega lesa ter lepega in lepo oblikovanega videza. Izkazalo se je, da obstoječih delov ni smiselno uporabiti, ker les ni bil dobro ohranjen. Klopi so tako v celoti na novo izdelali po enakem vzorcu, kot so bile prejšnje.

Dodatno so opravili brušenje obstoječega marmornatega tlaka, saj je bil ta oksidiran in se je na njem že nabiral vodni kamen. Marmornati tlak so v cerkvi položili v začetku osemdesetih let. Ko je bila cerkev prazna (brez klopi), je bila to dobra priložnost, da opravijo tudi ta dela, čeprav niso bila predvidena. »Res je, da nas je ravno ta del investicije najbolj presenetil,« doda župnik Franc Brečko. Na zunanjosti fasade na najbolj vremensko izpostavljenem delu so odstranili omet in namestili sušilni omet, cokel so v celoti prepleskali.

Glavni oltar v župnijski cerkvi sv. Martina na Trsteniku. FOTO: Ivo Žajdela

S pomočjo župljanov je bilo opravljeno veliko delo

Tako so obsežno obnovo cerkve pripeljali do konca. Župnik jo je povzel z naslednjimi besedami: »Imamo novo odvodnjavanje od cerkve, nov tlak pod klopmi, obnovljen ostali del tlaka, izvedeno električno in vodno talno gretje, priključeno na lesno biomaso, obnovljene omete, na novo urejeno razsvetljavo, prepleskane stene, očiščene freske ter nove klopi.« Ob tem doda, da so župljani z obnovo zelo zadovoljni.

»S pomočjo župljanov je bilo opravljeno veliko delo. Finančno so delo velikodušno podprli. Enkrat na mesec je v ta namen ofer za obnovitvena dela.« Pove še anekdoto: »Fant in dekle sta se s kolesom vozila mimo naše cerkve, ki ju je pritegnila, zato sta si jo spotoma ogledala. Ker jima je bila všeč, sta se odločila za poroko v naši cerkvi, čeprav izhajata od drugod.«

Ključarji Jože Uranič, Jože Kogovšek in Marko Kalan so naredili večino opravljenega dela ter žrtvovali veliko svojega časa. »Zaslužijo si prav posebno zahvalo. Prav tako gre hvala tudi vsem drugim župljanom, ki so z delom ali denarjem sodelovali pri obnovi,« poudari župnik Franc Brečko.

Ob jubileju je skupina župljanov pripravila knjigo o zgodovini cerkve in župnije z naslovom Svetloba na griču.

Cerkev, župnišče in salezijanski dom na Trsteniku. FOTO: Ivo Žajdela

1/8