Ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda sodi med najpomembnejše naloge Narodne in univerzitetne knjižnice, saj s tem zagotavlja dostopnost nacionalno pomembnega gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne. V poklon in spoštovanje posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva, že od leta 2008 podeljujejo Trubarjeva priznanja.

Kdo so letošnji prejemniki Trubarjevih priznanj?

Prejemnike vsako leto izbere Komisija za podelitev Trubarjevih priznanj, predloge pa Narodna in univerzitetna knjižnica vsako leto zbira prek javnega razpisa. V mandatnem obdobju 2025–2027 Komisijo sestavljajo mag. Marijan Rupert (predsednik) in Urša Kocjan (oba predstavnika NUK) ter Lucija Planinc (vodja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva RS). Med pravočasno prispelimi predlogi so člani Komisije za podelitev Trubarjevega priznanja izbrali Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ter doc. dr. Matijo Ogrina in doc. dr. Andrejko Žejn.

Narodna in univerzitetna knjižnica že od leta 2008 podeljuje Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. FOTO: Arhiv NUK

Trubarjevo priznanje so podelili v sredo, 10. decembra 2025, na prireditvi v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer sta zbrane nagovorila ravnateljica NUK dr. Jana Kolar in predsednik Komisije za podelitev Trubarjevega priznanja, sicer skrbnik Rokopisne zbirke, mag. Marijan Rupert.

Priznanje Slovenskemu narodopisnemu inštitutu Urban Jarnik

Kot so zapisali v utemeljitvi, »Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in njegovi sodelavci z načrtovanim in sistematičnim delom na področju zbiranja in ohranjanja, raziskovanja in sodelovanja z različnimi ustanovami ter z raznovrstno promocijo slovenske pisne in druge kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem opravljajo izjemno dragoceno delo, ki nam je v navdih in spodbudo.« V njihovem delu izstopajo predano raziskovalno delo sodelavk in sodelavcev Inštituta, poleg etnoloških velja izpostaviti jezikovno–dialektološke raziskave in proučevanje ljudskega pesništva; skrbno ohranjanje pisnih virov in dokumentov slovenske kulturne dediščine, skrb za znanstveno evidentiranje in ustvarjalne oblike promocije dediščine ter aktivno sodelovanje z lokalnim prebivalstvom.

Priznanje Matiji Ogrinu in Andrejki Žejn

Doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn, sodelavca Inštituta za literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki sta se v okviru dela na projektu Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja, preučevala t. i. Poljanski rokopis, ki je po mnenju strokovnjakov najobsežnejše pripovedno besedilo tega obdobja slovenske književnosti in eden najpomembnejših starejših slovenskih rokopisov. Kot je zapisala Komisija, »sta splošna in strokovna javnost Poljanski rokopis postopno spoznavali šele v zadnjih petnajstih letih (od leta 2011) - s pionirskimi raziskavami Matije Ogrina in Andrejke Žejn ter z Ogrinovo objavo digitalnega faksimila.« Pomembno mesto Poljanskega rokopisa v slovenski književnosti in kulturi je dokončno utrdila monumentalna znanstvenokritična izdaja iz letošnjega leta. Ta objava rokopisa, skupaj z obsežnim znanstvenokritičnim aparatom (knjiga obsega več kot 800 strani), je izjemen prispevek k ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine.