Na konferenci so slovenski javnosti predstavili izkušnjo Avstrije, ki je možnost samomora s pomočjo uvedla pred letom dni. Tamkajšnja strokovnjaka sta opozorila, da se je v prvem letu za koriščenje možnosti odločilo relativno malo ljudi, da pa ima takšna zakonodaja zelo negativne učinke, zlasti ker na dolgi rok povsem spreminja pogled na človekovo življenje. V drugem sklopu so strokovnjaki predvsem medicinske stroke opozarjali, da predlagani zakon, ki skuša v slovensko zakonodajo uvesti samomor s pomočjo, povsem spreminja vlogo zdravnika, in opozorili na težave, povezane z bolniki, ki niso terminalno bolni, trpijo pa za neozdravljivimi duševnimi in nevrološkimi boleznimi.

Škof Andrej Saje v pogovoru z zdravnico Meto Rus in filozofom dr. Bankom Klunom, predavateljema posveta »Človekovo dostojanstvo in prostovoljno končanje življenja«. FOTO: Bogomir Štefanič

Zavajajoč jezik in izrazoslovje zagovornikov

Izkazalo se je tudi, da je predlog novega zakona v nasprotju z zdravniškimi kodeksi in tudi ustavno sporen. V tretjem sklopu so predstavili teološko-etične poglede s poudarkom na avtonomiji, kot jo razume sodobna družba. Kot so sporočili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK), so bili udeleženci opozorjeni na zavajajoč jezik in izrazoslovje zagovornikov, beseda je tekla tudi o vlogi moralne vesti človeka, ki se odloči za samomor, in o pomeni ranljivosti ob koncu življenja. Zadnji sklop pa je bil posvečen eksistencialnim in duhovnim vidikom stanja neozdravljivo bolnih, predstavili so tudi duhovne potrebe bolnih, umirajočih in ranljivih oseb ter izpostavili problem družbenega konsenza in osebne izkušnje spremljanja umirajočih.

Možnost, da bi »nevredno življenje« tudi pokončali

Med udeleženci uspešno izvedene mednarodne konference je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK), novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je ocenil, da je konferenca »odprla zelo pomembno vprašanje o človekovem življenju, saj smo priča spremembam pogleda na življenje«. Opozoril je, da predlog zakona uvaja razlikovanje med »vrednim« in »nevrednim« življenjem, pri čemer bi postalo možno, da bi »nevredno življenje« tudi pokončali. Pri tem gre, kot so sporočili iz Tiskovnega urada SŠK, po škofovem mnenju za »zelo težka in pomembna vprašanja, ki se tičejo naše prihodnost«.

Prireditelj posveta dr. Roman Globokar, predstojnik katedre za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, v pogovoru z mag. Berto Kotar Jordan, ki je pričevanjsko predstavila osebno izkušnjo spremljanja svojega umirajočega moža. FOTO: Bogomir Štefanič

Odziv slovenskih škofov

Škof Saje je podprl sporočilo konference, ki je v slovenski prostor prinesla številne, v javnem diskurzu tudi neprisotne, vidike: medicinskega, teološkega, antropološkega, filozofskega, pa tudi izkušnje iz tujine in zgodovine. Zlasti pa se mu zdijo pomembne predstavljene izkušnje ljudi, ki umirajoče spremljajo, »ki nas opozarjajo na pomen bližine in sočutja« in ki so pri zakonodajalcih pogosto spregledani. Hkrati je predsednik SŠK zbrano dovoljšnje število podpisov za začetek parlamentarnega postopka predloga zakona o evtanaziji komentiral z vabilom, naj verni in neverni preberejo nedavno izjavo Komisije Pravičnost in mir na to temo, »slovenski škofje pa bomo tudi pripravili izjavo v zvezi s temi pomembnimi vprašanji«.