Sv. Frančišek nam je zapustil zgled uboštva, ki se zdi zelo radikalna izbira. Zakaj je dobro imeti manj ali celo nič?

Odpoved nikoli ni sama sebi namen. Zaobljuba uboštva, ki jo sprejmemo redovniki, naj bi nam pomagala k notranji svobodi in razpoložljivosti. Če imaš veliko stvari, si poln skrbi, kako bi to zavaroval, kar jemlje veliko časa in energije. Če nimaš veliko lastnine, je to v bistvu milost. Toda pri sv. Frančišku imamo še globlji vidik. Ne gre za to, da bi bili revni, ampak ubogi: da bi stvari uporabljali »v Bogu«. To izhaja iz stvarjenja: vse je Božje, mi nismo zares lastniki, ampak vse prejemamo v uporabo iz Božjih rok. Uporabimo lahko toliko, kolikor zares potrebujemo – in kolikor potrebuje tudi bližnji ob meni. Včasih moramo zmanjšati svoje potrebe, da lahko drugi dobi vsaj minimalno. Frančišek je rekel, da moramo zadnji kos kruha deliti z ljudmi, in tako bodo tudi oni delili zadnji kos kruha z nami.

Še en vidik uboštva je, da me stvari prizadenejo, da čutim z njimi. Notr...