Današnja zahodna družba se rada sklicuje na znanost in znanje. V imenu znanosti verjamemo v neomejen razvoj, podvrgli smo si ves svet in lahko upravičimo vse, tudi najbolj nemoralna dejanja. Dovolj je že, če se spomnimo uničevanj, ki kot temna senca spremljajo neslutene dosežke sodobne znanosti in človekovega znanja. Upravičeno se je treba torej vprašati, katera znanja in kakšno učenje je človeku potrebno, da bi uresničil svetlejšo plat svojega človekovanja?

Precenjevanje sodobne znanosti

Zagovarjam stališče, da je učenje vrednota že samo po sebi. Vendar je učenje humanistična vrednota le tedaj, ko proces učenja vključuje družbeno-socialne cilje, ko vodi k človeku in odkriva tudi ontološke vsebine. Rusko-ameriški filozof Mikhail Epstein pravi takemu učenju, da je antropičnega značaja, da je namenjeno samospoznavanju. Za postmodernistično družbo po Zygmuntu Baumanu, zaradi naglih sprememb ustrezneje poimenovano tekoča moderna, je značilen na splošno zelo ozek, tehnicistično-pozitivistič