Janez Krizostom/Zlatousti (ok. 347–407) je eden izmed štirih velikih grških cerkvenih očetov. V rojstni Antiohiji je pridobil izvrstno izobrazbo. Kot varovanec škofa Meletija je Janez živel kot menih strogo asketsko življenje v goratih meniških naselbinah v bližini Antiohije, leta 381 je bil posve-
čen v diakona, leta 386 pa v duhovnika. Škof Flavijan mu je zaradi njegovih govorniških sposobnosti naložil posebno zadolžitev: pridiganje. V desetih letih intenzivnega delovanja v Antiohiji je ustvaril obsežen opus svojih homilij, ki danes šteje okrog 600 enot, in si že zgodaj pridobil nadimek »Zlatousti« (gr. Krizostom). Leta 398 ga je cesar Arkadij prisilil, da je zasedel škofovski sedež v Konstantinoplu. Kmalu je postal žrtev dvornih spletk in pretrpel mnogo nasilja. Umrl je v izgnanstvu leta 407.

»Krizostom je želel biti menih, se umakniti javnosti, a ga je Cerkev prepoznala, poklicala iz njegovega meništva, da je postal diakon, duhovnik in sled-
njič škof v prestolnici, od koder je bil...