V nekaterih družinah sin nikoli zares ne odraste, vsaj ne psihološko. Čeprav je na zunaj samostojen, v notranjosti ostaja ujet v nevidno čustveno vez z mamo, ki mu onemogoča, da bi oblikoval zrelo zakonsko zvezo. Gre za pojav, ki mu strokovnjaki pravijo nerazmejena navezanost. V takšni dinamiki mama sina ne more ali ne zna spustiti iz svojega čustvenega primeža. On pa pogosto nezavedno njene potrebe postavlja pred potrebe žene in skupnega odnosa. Za ženo je to izjemno boleče. Počuti se odveč, kot tretje kolo, kot da tekmuje z mamo za sinovo pozornost. Vsaka njena želja po skupnem času, intimi ali zasebnosti lahko v njem sproži občutek krivde, v mami pa strah pred zapuščenostjo.

Včasih mama ne prenese sinove samostojnosti. Zato si izmišljuje bolezni, se pretirano žrtvuje ali manipulira s solzami, dramatičnimi izjavami in moralnimi pritiski. Za tovrstno vedenje se pogosto skrivajo globlje bolečine. Mama je lahko čustveno osamljena, brez ali ob čustveno odsotnem možu, morda celo brez prav...