Brata slikarja, starejši Janez (1850–1889) in mlajši Jurij (1855–1890), sinova podobarja Štefana Šubica (1820–1884) iz Poljan nad Škofjo Loko, sta se lotila iste upodobitve, namreč poklona treh kraljev. Janez je leta 1874 prizor naslikal za oltarno podobo v Jasenovcu na Hrvaškem, Jurijeva iz leta 1888 je imela svoj prvi dom v župnijski cerkvi v Osilnici. Leta 1937 so jo poslali na razstavo v Narodno galerijo v Ljubljano in jo potem zamenjali za kopijo. Iztržek so namenili za popravilo cerkve. Tako je leta 1950 dokončno pristala v Narodni galeriji. Tam hranijo tudi manjšo verzijo Janezove slike, ki jo je leta 1877 naredil za ljubljansko družino Ahčin. Obe platni so v galeriji vzporedno predstavili v »odstiranjih« maja leta 2014. Na naši naslovnici je ta mesec Jurijeva slika (Janezovo si lahko ogledate na spodnji QR-povezavi).

Poklon svetih treh kraljev vnaša v sakralno tematiko novo oblikovno in barvno svežino.

Naš izvrstni poznavalec cerkvenega slikarstva Ferdinand Šerbelj ju je ob tej priliki opisal takole: »V okviru cerkvenega slikarstva Janezova in Jurijeva upodobitev istega motiva, Poklon svetih treh kraljev, vnašata v sakralno tematiko novo oblikovno in barvno svežino, saj podobi nista več odvisni od nazarenskih estetskih nazorov, ampak razkrivata neposredne zglede pri starejših, tj. renesančnih vzorih, še zlasti pri sugestivnem beneškem slikarstvu, in tako razkrivata prvine realističnega obravnavanja forme in vsebine. Iskanje lepote in klasične harmonije oba slikarja dviguje nad obrtnost, s čimer sta lokalno umetnost dvignila nad anemično produkcijo svojega časa. Še več. Poleg novosti v formalnih prvinah in preigravanju barv in svetlobe so njuni liki na oltarnih podobah tudi psihološko prepričljivo dognani.« Kako lepo in ljubo se kaže tu srčno veselje in ponižna molitev mogočnih!

Kako lepo in ljubo se kaže tu srčno veselje in ponižna molitev mogočnih!

Trije kralji, ki simbolično predstavljajo tri celine, kažejo na kristocentričnost človeškega rodu. Kljub razlikam se vsi srečajo pri Jezusu ne kot nasprotniki na bojišču, ampak kot iskalci skupne točke, ki jo predstavlja Božji Sin. Zanimiva je tudi »slovenska« belo-modro-rdeča kombinacija barv oblačil, pa tudi igra obstretov: Jezusov in Marijin sta polna, Jožefov je le črtan, medtem ko jih kralji sploh še nimajo (na Janezovi sliki so vsi brez njih). Enako je kot svetla črta upodobljen rep zvezde, ki se je vrinil pred leseno ogrodje hlevčka in sega od neba do dečkove glave.

Slika vabi tudi nas, naj v svoji raznolikosti prepoznamo znamenja, ki kažejo na Odrešenikovo prisotnost v človeški zgodovini in se mu pustimo obdarovati z darom svetosti, potem ko mu v znak predanosti prinesemo svoje dragocenosti.

Poklon svetih treh kraljev (Jurij Šubic, 1855-1890). FOTO: Narodna galerija, Ljubljana.

***

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 01/2026. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.