Cerkev je skozi stoletja ostala dolžnica sv. Hieronimu, velikemu učenjaku in cerkvenemu učitelju iz 4. stoletja, ki je s svojim prevajalskim delom omogočil, da so se, kakor pravi konstitucija Sacrosanctum Concilium, »zakladi Svetega pisma bolj na široko odprli« in da bi verniki prejemali bogatejšo hrano pri mizi Božje besede.

Cerkev je skozi stoletja ostala dolžnica sv. Hieronimu.

To poslanstvo je na izjemen način upodobil flamski slikar Jan van Eyck (ok. 1390–1441) v svoji znameniti sliki Sv. Hieronim v svoji delovni sobi, ki je na naslovnici reproducirana skoraj v naravni velikosti. Eden najpomembnejših predstavnikov zgodnjenizozemskega slikarstva ustvari s pomočjo živih barv, tople svetlobe in bogate simbolike pravo likovno homilijo o moči Božje besede v življenju svetnika.

Hieronim (ok. 347–420) se je že v mladosti poglobil v študij književnosti in jezikov. Kmalu po krstu leta 366 je svoje izjemne darove postavil v službo Božje besede. Živel je asketsko življenje molitve in študija ter se nenehno posvečal lectio divina, molitvenemu branju in premišljevanju Svetega pisma. Sad desetletij raziskovanja, prevajanja in primerjanja rokopisov je bila Vulgata, zbirka novih in prenovljenih latinskih prevodov Svetega pisma, ki je postala uradno svetopisemsko besedilo latinske Cerkve.

Sad desetletij raziskovanja in prevajanja je bila Vulgata, zbirka novih latinskih prevodov Svetega pisma, uradno svetopisemsko besedilo latinske Cerkve.

Van Eyck svetnika postavi v topel in miren notranji prostor. Sedi za bogato okrašeno mizo, prekrito s temno zelenim prtom. Visoko naslonjalo njegovega sedeža spominja na škofovsko katedro. Oblečen je v žareče rdeče oblačilo in kardinalski klobuk. Njegova glava je rahlo sklonjena nad odprto knjigo Svetega pisma, desnica pa se nežno dotika strani, kakor da bi poslušal živo Božjo besedo. V niši za njim so knjige različnih velikosti in astrolab, pripomoček za opazovanje zvezd. Na vrhu bele lekarniške posode z napisom »TYRIRICA« (veljala je za protistrup proti kačjemu ugrizu) je granatno jabolko, simbol Kristusovega vstajenja. Med simbolnimi predmeti izstopa še steklenica, v kateri se zrcali svetloba, ki prihaja skozi visoko okno. Ta droben odsev namiguje na navzočnost Svetega Duha, ki razsvetljuje Hieronimovo premišljevanje.

»Nepoznavanje Svetega pisma je nepoznavanje Kristusa.«

Peščena ura na mizi spominja na minljivost časa in na človekovo smrtnost. Lev ob svetnikovih nogah pa prikliče znano izročilo, po katerem je Hieronim iz njegove šape odstranil trn in si pridobil njegovo zvestobo.

»Nepoznavanje Svetega pisma je nepoznavanje Kristusa.« Ta znameniti Hieronimov izrek usmerja pogled k Jezusu Kristusu, ki je središče vsega Svetega pisma. Papež Benedikt XVI. je poudaril, da mora vsak kristjan živeti v osebnem dialogu z Božjo besedo. Sveto pismo ni zgolj beseda preteklosti, ampak živa Božja beseda, ki nagovarja vsakega človeka tudi danes. Hkrati pa je to beseda, ki gradi občestvo in Cerkev, zato jo je treba brati v edinosti z živo cerkveno skupnostjo.

Človeška mnenja minevajo, Božja beseda pa ostaja.

Sv. Hieronim nas tako opominja, da človeška mnenja minevajo, Božja beseda pa ostaja. Kdor jo sprejme vase, nosi v sebi nekaj večnega – življenje, ki ne mine.

Jem Sullivan, je izredna profesorica na Fakulteti za teologijo in verske študije Katoliške univerze Amerike.

 Sv. Hieronim v svoji delovni sobi olje na platnenem papirju na deski   (13 x 20 cm, ok. 1435) Jan van Eyck (ok. 1390–1441) Detroit Institute of Arts, Detroit © Detroit Institute of Arts / Bridgeman Images 

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 09/2026. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.