Albrechta Dürerja, nemškega renesančnega slikarja poznamo predvsem po njegovi perorisbi sklenjenih rok, ki je bila samo skica za figuro apostola na t. i. Hellerjevem oltarju v Frankfurtu. Zanimivo je, da je sam oltar kasneje v 18. stoletju uničil požar, ta majhna skica na papirju pa je preživela. Menda jih je naslikal na enem svojih številnih potovanjih po sončni Italiji, kjer se je naučil renesančnih potez in jih potem ponesel na hladnejši evropski sever.

Ta mesec nas spremlja njegova oltarna slika Vseh svetih, ki jo poimenujejo tudi Češčenje Svete Trojice, po naročniku pa je znana kot Landauerjev oltar. Bogat nürnberški trgovec Matthäus Landauer je namreč dal zgraditi »hišo za dvanajst bratov« (Zwölfbrüderhaus), nekakšen dom ostalelih, namenjen za dvanajst obrtnikov, ki se niso več mogli vzdrževati s svojim delom. In ta hiša je seveda imela tudi svojo kapelo. Dürer je za sliko izrisal bogat oltarni okvir, ki je danes na ogled v muzeju v Nürnbergu, slika sama pa je prišla v Kunsthistorisches Museum na Dunaj.

Sliko lahko torej razumemo kot povabilo, da se pridružimo angelom, znanim in neznanim svetim iz preteklosti, da bomo z njimi v Božjem mestu lahko vso večnost častili Sveto Trojico.

Osrednje mesto na sliki zavzemajo simbolne ponazoritve treh Božjih oseb: zgoraj leta golob, kraljevsko majestetični Oče na sredini drži v rokah križ, na katerem je pribit Sin. Kot nekakšno obzidje jih obkroža množica angelov in svetnikov. Motiv se navdihuje pri sv. Avguštinu in njegovem Božjem mestu, katerega prebivalce Avguštin imenuje svete, s čimer izrecno vključuje vse, ki jim je Bog podelil odrešenje. Te v drži češčenja vodita Marija in Janez Krstnik, za njima pa se vrstijo zgoraj angeli, preroki in sveti, v nižjem krogu pa še papeži, kralji, menihi, mučenci, device, ki jih je Bog sprejel v blaženost. Še posebej blizu gledalca je upodobljen sam ostareli donator kot eden iz družbe pravičnih, ki nebeško lebdijo nad prostrano rečno pokrajino. Čisto v kotu spodaj vidimo Dürerjev avtoportret s podpisom in letnico na plakatu: ALBERTUS DURER NORICUS FACIEBAT ANNO A VIRIGINIS PARTU 1511. Ko nas gleda, je podoben Janezu iz knjige Razodetja, ki je imel na Patmosu videnje nebeškega Jeruzalema.

Sliko lahko torej razumemo kot povabilo, da se pridružimo angelom, znanim in neznanim svetim iz preteklosti, da bomo z njimi v Božjem mestu lahko vso večnost častili Sveto Trojico. Temu je namenjen tudi praznik v začetku novembra in to so morali razmišljati prebivalci hiše dvanajstih bratov, ko so molili pred to oltarno podobo.

*

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 11/2026. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.