Zaradi ugasnitve avguštinskih samostanov umetnostna dediščina tega nekoč pomembnega reda oziroma obeh njegovih vej morda ni prišla toliko do izraza, kot bi si zaslužila. Veliko več je mogoče slišati in prebrati, denimo, o prispevku cistercijanov, kartuzijanov, frančiškanov in drugih, na avguštince pa se prevečkrat pozablja.

Osiromašenje kulturne dediščine pod cesarjem Jožefom II.

Ukinitev družbeno »nekoristnih« samostanov v osemdesetih letih 18. stoletja pod cesarjem Jožefom II. je močno osiromašila našo kulturno dediščino. Reformni ukrepi so prizadeli tudi avguštince, ki se poslej na naša tla niso več vrnili. Njihova poslopja so dobila novo namembnost, nekatera so propadla, oprema pa je bila razprodana in raznesena, razen na lokacijah, kjer so cerkve še naprej ostale v bogoslužni rabi.

Na slovenskem etničnem ozemlju so avguštinci eremiti v srednjem veku bivali v Ljubljani, na Muti, v Velikovcu in Radgoni. Po krizi sredi 16. stoletja so v dobi rekatolizacije njihovi samostani spet oživ...