Zaobljubna cerkev Ljubljančanov

Med vsemi ljubljanskimi baročnimi cerkvami je šentjakobska podružnica po nastanku še najbolj »mestna«. Ko je leta 1660 hiše pri Karlovških vratih prizadel požar, so se namreč meščani zaobljubili, da bodo sv. Florijanu kot zavetniku pred požari postavili cerkev. Zemljišče zanjo je leta 1666 zagotovil mestni svet, leta 1671 je dovoljenje za gradnjo izdal tedanji ljubljanski škof Jožef Rabatta, nato je bil večji del cerkve zgrajen do leta 1676, zvonik je dobila leta 1680, do leta 1696 pa so jo posvetili. Za gradnjo so sredstva poleg mesta in deželnih stanov prispevali še številni posamezniki, katerih imena so zapisana v knjigi dobrotnikov. Prvi Florijanov ključar pa je bil ljubljanski župan Janez Krstnik Dolničar.

Baročna arhitektura s Plečnikovimi posegi

Kljub relativni majhnosti je cerkev sv. Florijana pomembna že v arhitekturnem smislu. Na današnjo podobo cerkve poleg obeh že v baroku prizidanih kapel vpliva tudi ureditev okolice in zunanje podobe cerkve...