14. marca je pri 96 letih v Starnbergu blizu Münchna umrl Jürgen Habermas, eden velikanov filozofske, sociološke in komunikološke misli 20. stoletja. Bistveno je sooblikoval razprave o demokraciji, razumu, komuniciranju in javnosti, njegova zapuščina pa je med drugim dragocena za razumevanje odnosa med sodobnostjo in religijo. O tej temi je razpravljal z Josephom Raztingerjem, poznejšim papežem Benediktom XVI.

Habermas se je sprva opredeljeval za »metodološkega ateista«, v zrelih letih pa je močno spremenil pogled na vero. Iz sekularnega kritika, ki je v mladih letih videl religijo kot oviro za racionalno družbo, je postal mislec, ki je priznal, da razum sam ne more nositi celotne moralne teže demokracije. Njegov preobrat se je še zlasti izrazil 19. januarja 2004, ob dialogu s takratnim kardinalom Josephom Ratzingerjem na Katholische Akademie v Münchnu.

Onkraj sekularnega razuma

V tem zgodovinskem soočenju sta moža z navidez različnih polov – laični filozof frankfurtske šole in prefekt...