Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Upanje in zaupanje v negotovih razmerah sedanjega časa

Za vas piše:
Simon Malmenvall
Objava: 07. 11. 2021 / 15:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.11.2021 / 09:40
Ustavi predvajanje Nalaganje
Upanje in zaupanje v negotovih razmerah sedanjega časa
Tema letošnje konference je bila posvečena osvetljevanju upanja v času globalnega brezupa. FOTO: Pexels.

Upanje in zaupanje v negotovih razmerah sedanjega časa

Med 4. in 6. novembrom tega leta je v Domu sv. Jožefa v Celju potekala interdisciplinarna mednarodna znanstvena konferenca, ki jo od leta 2005 ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije neprekinjeno organizira Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Tema letošnje konference je bila posvečena osvetljevanju »upanja in zaupanja« v sedanjem času »globalnega brezupa«, zlasti na področju spopadanja z negotovimi epidemiološkimi razmerami in hitrim razvojem tehnologije, s čimer se povezujejo vselej aktualna filozofska in duhovna vprašanja o skupnem (družbenem) dobrem in presežnem. 

Kakor več let doslej, sta konferenco vsebinsko in organizacijsko vodila uveljavljena katoliška filozofa Robert Petkovšek in Bojan Žalec.

Na konferenci je sodelovalo nad štirideset znanstvenikov iz Slovenije in drugih evropski držav (Slovaška, Poljska, Nemčija, Francija …), med katerimi so prevladovali akademski filozofi in teologi, ki so predstavili svoje tematsko in metodološko raznolike raziskave idej, modelov in teorij tako v sklopu antropološko-kulturnih izročil kakor tudi smernic sodobne znanosti glede razumevanja in rabe pomenov upanja in zaupanja. 

Na tak način so želeli vzpostaviti podlago za reševanje napetosti in sporov, kjer je razumevanje upanja in zaupanja pomembno. Izhajali so iz posebnosti celjskih konferenc, ki je obenem njihova prednost, to je interdisciplinarne obravnave vsakokrat izbrane družbeno aktualne teme z najširših vidikov humanistike in družboslovja, še posebej politične filozofije in moralne teologije, umeščene v širši kontekst dialoga med krščanskim pogledom na človeka in sekularno zahodno kulturo.

Vstopanje religije na polje dialoga in soodločanja v sodobni družbi predstavlja eno od stalnic in ključnih sporočil celjskih konferenc. FOTO: Pexels.

Duhovno obzorje konferenčne teme je uvodno zarisal nastop fundamentalnega teologa Marija Jožeta Osredkarja z ljubljanske Teološke fakultete, ki je osvetlil evangeljski izvor in personalistično interpretacijo upanja kot ene od treh glavnih verskih ali teologalnih kreposti (poleg vere in ljubezni). 

Konceptualno in terminološko je medsebojno povezavo pojma upanja in zaupanja utemeljil referat Bojana Žalca z omenjene fakultete, katerega ugotovitve se delno opirajo na »teorijo resonance« sodobnega nemškega sociologa Hartmuta Rose. 

V kulturološkem in biblijskem okviru je pomen upanja in zaupanja predstavil Robert Petkovšek z iste fakultete, ki se je na podlagi del nemškega egiptologa Jana Assmana, zagovornika modela »mojzesovske ere«, posvetil podobam zaupanja v Boga v starozavezni pripovedi o eksodusu iz Egipta v kanaansko deželo. 

Med udeleženci konference sta posebno zanimanje požela gostujoča predavatelja iz zahodne Evrope: francosko-britanski politolog Albert Bressand, zaslužni profesor na Inštitutu za globalno blaginjo pri Univerzitetnem kolidžu v Londonu, in nemško-nizozemski dogmatični teolog Christoph Hübenthal, redni profesor na Fakulteti za filozofijo, teologijo in religijske študije pri Univerzi v Radboudu. 

Prvi je spregovoril o zaupanju kot javnem dobrem v razmerju do svobode, demokracije in globalizacije znotraj sodobnega liberalnega družbenega reda, drugi pa se je zavzel za večje upoštevanje in razvijanje javne teologije kot nove veje na preseku teološke znanosti in dejavne civilnodružbene drže. Prav slednje, vstopanje religije na polje dialoga in soodločanja v sodobni družbi, predstavlja eno od stalnic in ključnih sporočil celjskih konferenc.


Kupi v trgovini

Kako zagovarjati vero brez povzdigovanja glasu
Družbena vprašanja
19,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh