Znan slovenski pregovor pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Običajno ga uporabljamo v zvezi s telesno hrano: če ne jemo dovolj in pravilno, na dolgi rok ne bomo imeli dovolj moči za to, kar življenje zahteva od nas: delo, učenje, pomoč … Še bolj očitno se ta modrost pokaže na ravni strojev: nobena električna naprava ne deluje, če ni priklopljena na vir napajanja, in noben avto se ne more premikati s praznim rezervoarjem. Ključno je torej prepoznati, katero je naše pravo gorivo in kje ga dobiti. Predlagam, da s tega vidika pogledamo tudi današnji prizor.

Pogosto smo lahko v skušnjavi, da bi ravnanje sester Marte in Marije gledali kot nasprotje, ki se izključuje: lahko smo bodisi Marta bodisi Marija, ne moremo pa biti oboje. A če smo iskreni, hitro opazimo, da ta način branja ne zdrži. Martina skrb, da poskrbi za lačnega in utrujenega gosta, zagotovo ni in ne more biti nekaj slabega, po drugi strani pa držo Marije, ki v tišini sede k Jezusovim nogam in posluša, pohvali kot zgledno ...