Kot se predstavljajo sami, se v Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) sistematično ukvarjajo z državljanskim in političnim izobraževanjem in delujejo kot skupina strokovnjakov na gospodarskem, političnem in socialnem področju. IJEK predstavlja krščanskodemokratske vrednote in krepi krščansko demokracijo znotraj civilne družbe, njegov cilj pa je postati vodilna krščanskodemokratska ustanova, ki pokriva področja razvoja demokratične kulture in političnega dialoga, državljanske in politične vzgoje, podpore evropski integraciji skozi dialog na mednarodni ravni.

Kaj je IJEK?

Inštitut je član Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMCES) in Evropske mreže političnih fundacij (ENoP), v njegovem vodstvu pa so bolj ali manj vidni člani NSi (v Upravnem odboru sedijo Rok Prešern kot predsednik ter Robert Ilc, Mojca Sojar, Katja Berk Bevc in Peter Žmak kot člani) na čelu z direktorjem Markom Grudnom, vodjo projektov v glavnem tajništvu NSi. Utrip družbe je Raziskovalni center, ki deluje pod okriljem IJEK, začel meriti februarja, aprilska javnomnenjska raziskava je tako že tretja po vrsti.

Kako na referendumu? VIR: RC IJEK, april 2025, n = 715.

Tudi o perečih tematikah

»Naša želja je, da bi na mesečni ravni javnosti posredovali rezultate raziskave o trenutni politični situaciji v državi. Javnomnenjska raziskava, opravljena na reprezentativnem vzorcu, bo služila tako našemu raziskovalnemu delu kot zainteresirani javnosti. Glede na aktualno dogajanje bomo del vprašanj prilagajali tudi perečim tematikam,« so pojasnil v Raziskovalnem centru IJEK. Tako so se v aprilski raziskavi anketiranci med drugim izjasnjevali tudi o udeležbi na referendumu o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti in o (ne)naklonjenosti zakonu.

Referendum: več jih nasprotuje zakonu

Referenduma se ne namerava udeležiti 40 % vprašanih, med preostalimi, ki bi na volišča odšli, pa je nekoliko več takšnih, ki bi zakonu nasprotovali (27 %), kot tistih, ki bi ga podprli (22,3 %). Neopredeljena je še dobra desetina vprašanih. Zato pa vprašani niso naklonjeni možnosti jesenskih predčasnih volitev, ki jih podpira 27,2 % anketirancev, medtem ko se debela polovica vprašanih (52,2 %) bolj nagiba k rednim parlamentarnim volitvam spomladi prihodnje leto. Več kot petina je še neopredeljenih, kažejo izsledki aprilske raziskave.

Strankarske preference. VIR: RC IJEK, april 2025, n = 715.

Strankarske preference: SDS pred Svobodo

Pa strankarske preference? Vodilnima strankama, po eni z vsakega političnega pola, podpora z bližanjem volitev raste, istočasno pa se veča tudi razkorak med njima. Na čelu je SDS, ki bi jo volila skoraj petina vprašanih (24,7 %), marca je bila njena podpora 22,2-odstotna, februarja pa 19,6-odstotna. Svoboda je aprila prepričala slabo petino anketirancev (19,8 %), kar je več kot marca (18,1 %) in še več kot februarja (15,9 %). Je pa razlika med vodilnima strankama s februarskih 3,7 % poskočila na aprilskih 4,9 %.

Dobro kaže tudi Demokratom in Resni.ci

Tudi na račun pridobivanja podpore dveh največjih strank so preostale (povečini) parlamentarne aprila beležile padec priljubljenosti: po 6,9 % vprašanih se je opredelilo za SD (marca 8,2 %) in Levico (marca 7,5 %), 6,1 % za Demokrate dr. Anžeta Logarja (marca 6,8 %), 4,9 % pa za NSi (marca 7,1 %). Parlamentarni prag bi, kot tudi že na prejšnjih dveh meritvah, prestopila tudi zunajparlamentarna Resni.ca (4,3 %), ne pa več tudi Vesna (3 %) – v nasprotju z marčevsko (5,3 %) in februarsko (5,1 %) javnomnenjsko raziskavo.

Razporeditev poslanskih mandatov v Državnem zboru. VIR: RC IJEK, april 2025, n = 715.

DZ: SDS 30 mandatov

Med preostalimi političnimi strankami imajo stabilno podporo zaznano še Pirati (2,8 %), novonastali Glas upokojencev Pavla Ruparja (2,7 %) in SNS (2,6 %), medtem ko so druge komaj zaznane: Zeleni 1,3 %, SLS 1,1 %, DeSUS 0,7 % in strankarski novinki, Zaupanje Karla Erjavca in Fokus Marka Lotriča, s po 0,2 % podpore. Glede na rezultate ankete bi bila razporeditev sedežev v Državnem zboru videti takole: SDS 30 mandatov (marca 25, februarja 23), Svoboda 24 (20 – 18), SD 8 (9 – 10), Levica 8 (8 – 9), Demokrati 7 (7 – 8), NSi 6 (8 – 8), Resni.ca 5 (5 – 7) in manjšini 2 mandata.

Rast neopredeljenih

Iz razseka pogače je razvidno, da – po današnjem razmerju sil – niti zdajšnja koalicija (Svoboda, SD, Levica) niti zdajšnja opozicija (SDS, NSi) ne bi mogli sami sestaviti prihodnje vlade, ne da bi vključili še enega od (vsaj) dveh novih igralcev v tej igri, Demokratov ali/in Resni.ce, morda tudi Vesne, ki ji je februarja in marca še dobro kazalo za vstop v parlament. Se pa manevrski prostor očitno veča, saj je aprila močno poskočil delež neopredeljenih izpraševancev – z marčevskih 7,3 % na 11,5 %. V aprilski raziskavi Utrip družbe je sicer sodelovalo 715 anketirank in anketirancev.