Janez Gerčar se je rodil 8. maja 1951 v Dupeljnah v župniji Brdo. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1976 v Ljubljani. Duhovniško pot je začel kot nedeljski pomočnik v Šentvidu pri Stični, nato pa je štiri leta deloval kot kaplan v Kranju. Sam je večkrat povedal, da bi takrat tam najraje kar ostal. Na službovanje v Kranju ga je vezalo tudi lepo sodelovanje z župnikom Zdravkom Bahorjem, saj sta se kljub različnim značajem odlično dopolnjevala in zelo dobro razumela.

Nadškof Alojzij Šuštar ga je nato določil za župnika v Trebnjem. V letu osamosvojitve Slovenije je prišel v Šmarco, kjer je opravljal svojo duhovniško službo in zaznamoval življenje tamkajšnje župnije. Pozneje je deloval tudi v Homcu.

Ob pogledu na svojo življenjsko pot je leta 2014 za Družino spregovoril o začetkih duhovnega poklica. Spominjal se je strica duhovnika, ki je bil morda prva spodbuda za razmišljanje o duhovništvu. Pomembno vlogo sta imela tudi misijon v času njegovega osnovnošolskega obdobja in sošolec ministrant, ki ga je navdušil za duhovniški poklic. Na povabilo p. Cerarja je odšel na počitnice v Log pod Mangartom, kjer ga je spremljal p. Miha Žužek, eden njegovih odločilnih duhovnih voditeljev. Takrat je začel resneje razmišljati o duhovništvu in se podal na pot, ki jo je zaznamovala zvestoba Gospodu in ljudem.

Posebno mesto v njegovem življenju je imela družina, predvsem mati, za katero je dejal, da je bila ena od odločilnih molivk za njegov duhovni poklic. Njena smrt na praznik malega šmarna v letu njegovega prihoda v Šmarco je globoko zaznamovala njegovo duhovništvo. "Čeprav njene umirjenosti in spoštljivosti do vsakega človeka nisem znal vedno prenesti v svoje odnose do ljudi, vsaj vem, kaj bi moral storiti. Opažam, da je odnos do Boga, kot sem ga videl doma, bolj vplival name kot poznejša teologija in molitev."

Pri njegovem duhovniškem delu mu je pomagala tudi njegova rodna sestra, šolska sestra Frančiška. "Ko je prišla v Repnje, sem jo naprosil, da je hodila igrat k maši. Otroke in mlade je začela vzgajati za igranje na orglah in nekateri od njih so že usposobljeni za razmeroma samostojno vodenje petja pri mašah." Ko je zbolela (in leta 2013 umrla), so njeno delo nadaljevale druge župnijske sodelavke, česar je bil župnik Janez Gerčar zelo vesel.

Kot duhovnik je bil posebej pozoren do mladih. Rad je imel osebne pogovore z mladimi in malo manj mladimi, veselil se je srečevanj z družinami in spremljanja novih generacij otrok in mladostnikov. Dolga leta je sodeloval na enem od oratorijev v Ankaranu in spremljal skavtske volčiče. Bolela sta ga odpad po birmi in nezainteresiranost nekaterih staršev, hkrati pa ga je navdajalo veselje, ko je po maši srečeval nekdanje mladince, ki so zdaj sami vzgajali svoje otroke. Zato je rad prosil ljudi, naj molijo za nove duhovne poklice in za svetost tistih, ki že živijo duhovniško poslanstvo.

V župniji Šmarca – Duplica je rad poudarjal domačnost in bližino med ljudmi. O tamkajšnji cerkvi je dejal, da je majhna, a prav zato prisrčna, saj so ljudje blizu in med bogoslužji vlada občutek domačnosti. 

Janez Gerčar ostaja v hvaležnem spominu kot duhovnik, ki je svoje življenje posvetil oznanjevanju evangelija, pastoralnemu delu in spremljanju ljudi v njihovih življenjskih poteh.

Od pokojnega duhovnika Janeza Gerčarja se bodo verniki poslovili v nedeljo, 28. junija 2026, ko bo od 11. ure naprej ležal v župnijski cerkvi v Šmarci, ob 21. uri pa se bodo od njega s sveto mašo poslovili dekanijski duhovniki. V ponedeljek, 29. junija 2026, bo od 8. ure naprej ležal v župnijski cerkvi na Brdu pri Lukovici, kjer bo ob 15. uri pogrebna sveta maša in po njej pogreb.

Gospod, daj mu večni pokoj, in večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.