Odkritje reliefne upodobitve sovpada z Murkovim rojstnim dnevom. V nedeljo, 8. junija, bo namreč minilo 216 let od njegovega rojstva. Na dogodku so navzoče nagovorili nadžupnik in dekan Alojz Petrič, pobudnik projekta Marjan Čander in župan Občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, ki je relief tudi slavnostno odkril. Z mislijo, da so zaslužni in ustvarjalno bogati možje humus, iz katerega črpamo sedanji rodovi, je reliefno podobo blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Dogodek je z glasbenim programom obogatila mlada violinistka Katarina Čepin.

Zbrani ob odkritju Murkovega reliefa. FOTO: Karlo Smodiš

V Hočah so delovali in živeli pomembni Slovenci

»Danes smo priča odkritju plošče našega predhodnika, dušnega pastirja tu v Hočah. Naj bo ta soba, v tem novem delu župnišča, ki je sicer sejna, tudi pevska soba, odslej Murkova soba,« je povedal nadžupnik in dekan Alojz Petrič. 

Nadžupnik in dekan Alojz Petrič. FOTO: Karlo Smodiš

Pobudnik za izdelavo reliefa in dolgoleten proučevalec dela dr. Murka, Marjan Čander, je povedal, da so v Hočah delovali številni ljudje, pomembni za slovensko kulturo, umetnost in jezik: »Hoče so bile od nekdaj bogate s tem; od dr. Murka, Karla Glaserja in Rudolfa Kotnika, tudi Zoran Mušič je živel v Hočah. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vodstvu župnišča, občini in vsem, ki ste prispevali k temu dogodku,« je povedal Čander.

Pobudnik projekta Marjan Čander. FOTO: Karlo Smodiš

Tudi hoški župan Marko Soršak je pohvalil dobro sodelovanje med župnijo in občino. »Sodelovanje občine z župnijo je zelo dobro, z obema župnikoma smo vedno našli rešitve, ki stojijo. Vsak človek, ki ob službi in družinskih obveznostih še nekaj dela za skupnost, obogati življenje v občini. Pomembno je, da se spomnimo zgodovine, Murko je zagotovo zelo pomemben del nje, ponosni smo, da je naša krajevna zgodovina tako bogata,« je povedal župan Soršak.

Relief je odkril hoški župan Marko Soršak. FOTO: Karlo Smodiš

Humus, iz katerega črpamo življenjsko modrost

Ob blagoslovu reliefa je mariborski nadškof Alojzij Cvikl poudaril: »Zdi se mi zelo pomembno prepoznati vrednost mož, ki so bili pred nami. To je humus, iz katerega črpamo življenjsko modrost, življenjski sok, za življenje danes, tukaj. In gorje nam, če ne bomo znali črpati iz tega humusa moči za danes in tukaj, tako v duhovnem, kulturnem in spoznavnem smislu. Gremo naprej, po poti teh velikih mož.«

FOTO: Karlo Smodiš

Dr. Murko ni pisal kronike, ki velja za njegovo

Po blagoslovu sta o življenju in delu dr. Antona Murka govorila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor in akademik in slovenist prof. dr. Marko Jesenšek, pogovor pa je povezovala Uršula Menih Dokl, direktorica Kreativne baze. »Dr. Anton Murko v nasprotju z navajanji številnih virov ni bil kronist. Hoške župnijske kronike za obdobje, ko je tu deloval, torej od 1860 do 1871, namreč ni napisal on, ampak njegov naslednik Martin Strajnšak, ki se je skliceval na oznanilne knjige, ki jih je zapisoval dr. Murko. V njih je, poleg župnijskega in pastoralnega dogajanja, opisoval tudi politično dogajanje. Kronika je izredno zanimiv, dragocen vir,« je povedala mag. Lilijana Urlep in dodala, da je bil dr. Murko več kot župnik, bil je namreč tudi zelo aktiven v lokalnem okolju in širše.

Lilijana Urlep, Uršula Menih Dokl in Marko Jesenšek. FOTO: Karlo Smodiš

Napisal je prvo slovnico slovenskega jezika za Nemce

»Dr. Murko je v svojem času znal razmišljati, razmišljal pa je domoljubno – v smislu, da je jezik videl kot zagotovilo, da se bodo Slovenci v tem prostoru, takrat delno pod dunajsko, delno pod madžarsko krono, združili. Pod skupnim jezikom, ki tvori narod, pa bi dobili skupno državo. Leta 1832 je izdal slovnico in zaključil dva slovarja – kot mlad fant, študent. To so monumentalna dela za Slovence,« je povedal dr. Jesenšek in dodal, da Murku ni bilo lahko – z vsem tem se je ukvarjal, ker ga doma niso mogli preživljati. Slovnica, ki jo je Murko dokončal, je bila prva slovnica slovenskega jezika za Nemce. Murko se je potegoval tudi za stolico slovenskega jezika na graškem liceju, a mu zaradi osebnih razlogov, kljub izjemnemu znanju, ni bila dodeljena. V Hoče ga je takoj po umestitvi za škofa v Mariboru prestavil bl. Škof Anton Martin Slomšek.

Relief dr. Antona Murka. FOTO: Karlo Smodiš

Nekaj novih odkritij morda narekuje vnovičen simpozij o Murku, saj je od prvega minilo že trideset let ali vsaj kakšen dan posvečen znamenitemu slovničarju in duhovniku.

Kratek življenjepis dr. Antona Murka

Anton Murko (1809–1871), rojen v Spodnji Voličini, je bil slovenski duhovnik, slovničar in leksikograf, ki je pomembno zaznamoval narodno in jezikovno zgodovino Slovencev. Šolal se je v Mariboru in Gradcu, kjer je končal bogoslovne študije in doktoriral iz teologije. Že kot dvajsetletnik je začel sestavljati slovensko slovnico ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. Bil je gonilna sila Slovenskega društva v Gradcu, zavzemal se je za ohranitev enotnega slovenskega knjižnega jezika in branil tradicionalni črkopis bohoričico. Služboval je v različnih štajerskih župnijah, zadnja leta kot nadžupnik v Hočah, kjer je s svojo učenostjo in predanostjo močno vplival na življenje skupnosti. Opisujejo ga kot pronicljivega, stvarnega, spravljivega in razsodnega človeka.