Pri Matjažu Klemenčiču, doktorju zgodovinskih znanosti in upokojenemu rednemu profesorju Univerze v Ljubljani, je med drugim, z ozirom na tematiko predavanja, povedala, da je z rajnim prof. dr. Mirkom Jurakom ustanovil podiplomski program Ameriške študije, da se je študijsko izpopolnjeval in predaval tudi v ZDA, da je bil z že umrlim očetom prof. dr. Vladimirjem Klemenčičem leta 2011 odlikovan s Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju znanosti, da njegova bibliografija obsega več kot 680 enot; trenutno pa z Alešem Mavrom, Dominikom Herletom in Davidom Hazemalijem pripravlja knjigo o nastanku Slovenske kapele v Washingtonu leta 1971 in slovenski udeležbi na 41. mednarodnem evharističnem kongresu leta 1976. Predavatelja je predstavila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar.

Predavatelja je predstavila dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakob Kamnik. FOTO: Jožef Pavlič

Dominik Janez Herle je leta 1999 odšel študirat filozofijo na Ave Maria College v Michiganu, leta 2005 se je vpisal na podiplomski študij iz Ameriških študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magistriral je pod vodstvom prof. dr. Matjaža Klemenčiča z nalogo Zgodovina slovenske skupnosti v Calumetu, Michigan, za katero je leta 2009 dobil drugo nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Leta 2020 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vpisal na doktorski študij iz Ameriških študij pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Klemenčiča. Veliko objavlja, v Kamniškem zborniku je prispevek o Bernardu Smolnikarju (1795–1869) in Vitusu Hribarju, slovenskih duhovnikih v ZDA.

Prof. dr. Matjaž Klemenčič (desno) je najprej predstavil vzroke za izseljevanje Slovencev v Ameriko in "valove" priseljevanja v Novi svet. FOTO: Jožef Pavlič

Tematika predavanja

Predavatelja sta svoje obsežno predavanje o slovenskih priseljencih v ZDA zgostila na sledeče točke: Vzroki izseljevanja, Številčnost in geografska razprostranjenost slovenskih izseljencev v ZDA, Slovenske naselbine v ZDA – a) Bratske podporne organizacije, b) Župnije, c) Narodni domovi – Politična participacija Slovencev v ZDA, Slovenci v ZDA in stara domovina, Slovenci v Calumetu. Michigan, in Slovenci v Leadvillu, Kolorado. Predavanje sta popestrila s slikovnim prikazom povedanega.

Mag. Dominik Janez Herle je podrobno spregovoril predvsem o priseljevanju Slovencev v Calumet, drugo najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. FOTO: Jožef Pavlič

Vzroki izseljevanja iz Slovenije

Slovenci so se s slovenskega etničnega ozemlja začeli množično izseljevati od 80-tih let 19. stoletja; pred tem misijonarji in pustolovci. Vzrok za to je bil pred prvo svetovno vojno in med obema svetovnima vojnama predvsem gospodarske narave, po drugi svetovni vojni pa politične. Po tej vojni se je v ZDA izselilo 5000 slovenskih političnih emigrantov. Izselitev jim je omogočila Katoliška cerkev v ZDA, ki je vplivala na zakonodajo, ter poroki. Že obstojoče slovenske katoliške organizacije in posamezniki so za prihajanje političnih priseljencev ustanovili Ligo slovenskih katoliških Amerikancev. Prvi med emigranti so bili katoliški duhovniki, sledili so njim izobraženci, politiki, deloma kvalificirani delavci.

Predavanju so z velikim zanimanjem prisluhnili zlasti tisti poslušalci, ki imajo sorodnike v ZDA oz. so tam že bili. FOTO: Jožef Pavlič

Številčnost slovenskih izseljencev

Pred prvo svetovno vojno se je v ZDA naselilo več kot 140.000 Slovencev. Popis prebivalstva po maternem jeziku iz leta 1910 jih je zabeležil 183.431, prišteli so tudi otroke. Največje število slovenskih priseljencev z otroki vred je bilo leta 1920 ob rednem popisu prebivalstva – 208.552.

Leta 2010 so ameriški statistiki izračunali, da naj bi v ZDA živelo 185.645 prebivalcev slovenskega porekla. Širše oz. zelo široko ocenjeno glede na slovensko predništvo (četrtinsko ali celo osminsko), naj bi jih bilo kar okrog 500.000. To potrjuje tudi t. i. Community Survey iz leta 2008 po posameznih okrajih.

Slovenski priseljenci so se v ZDA sprva v veliki meri naseljevali v slovenskih etničnih naselbinah. Nekatere izstopajo: industrijsko razviti severovzhod z velemestom New York ter Bethlehemom in Bridgeportom, več mest v zahodni Pensilvaniji, na jugovzhodu in severovzhodu Ohia, v južnem in severozahodnem Michiganu, v Illinoisu, Minnesoti (Brockway je ena najstarejših slovenskih naselbin v ZDA), Koloradu, Kaliforniji …

Hvaležen stisk roke in zahvala predsednice Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjete Humar po koncu predavanja sta bila res zaslužena. FOTO: Jožef Pavlič

Bratske podporne organizacije 

Osnovno obliko organiziranosti slovenskih izseljencev v ZDA so v času, ko še ni bilo državnega zavarovanja, predstavljale bratske podporne organizacije. Te so zavarovale delavce v primeru nesreče pri delu ali bolezni. S prihodki so podpirale kulturne dejavnosti in izdajanje raznih listov in revij. Takšne organizacije so do prvega desetletja 21. stoletja bile: Ameriška bratska zveza, Ameriška dobrodelna zveza, Slovenska narodna podporna jednota, Zapadna Slovenska zveza, Ameriško-slovenska katoliška jednota, Družba Svete Družine.

Predavanje je pozorno spremljal upokojeni visoki uslužbenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Jožef Ciraj, ki je po njem med drugim naštel vseh 50 ameriških zveznih držav ter povedal prigode ob obiskih ameriških Slovencev. FOTO: Jožef Pavlič

Slovenske katoliške etnične župnije

Nastale so konec prejšnjega stoletja, spodbudil pa jih je t. i. »luzernski memorandum«, v okviru katerega je generalni tajnik nemške Družbe sv. Rafaela Paul Cahensly 16. aprila 1891 predlagal papežu Leonu XIII. ustanovitev etničnih župnij za vsako etnično skupnost, pogoj pa je bil, da morajo biti njihovi župniki člani iste narodnosti kot župljani, v njihovem jeziku mora biti tudi verouk. Ob podpori Katoliške cerkve v ZDA je tako od leta 1871 do 1929 nastalo 40 slovenskih ali slovensko-mešanih etničnih župnij. Tako je bilo do 70-tih let 20. stoletja, ko je prišlo zlasti zaradi pomanjkanja duhovnikov do združevanja teh župnij. V njih so organizirali tudi župnijske šole.

Od teh župnij obstajata še danes župniji Svete Marije in Svetega Vida v Clevelandu, ki jo je ustanovil Vitus Hribar iz Cirkuš pri Kamniku, njen prvi župnik.

Leta 2024 je jolietski škof Ronald Aldon Hicks poskušal ukiniti slovensko etnično župnijo sv. Jožefa v Jolietu (združiti z drugimi etničnimi in območnimi župnijami), vendar ni uspel, ker so se župljani s pomočjo kanonskega pravnika Brodyja Haleja pritožili na sam Dikasterij za duhovnike v Vatikanu in izpodbili vseh pet škofovih razlogov za ukinitev župnije. Podobno je bilo v San Franciscu, kjer so verniki vsako nedeljo pred cerkvijo Gospodovega rojstva molili rožni venec in s pravno pomočjo uspeli obdržati župnijo.

Cerkev sv. Jožefa v Jolietu. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev Gospodovega rojstva v San Franciscu. FOTO: Jožef Pavlič

Slovenski narodni domovi in časopisi

Leta 1990 je po podatkih Slovenian National Directory bilo v ZDA kar 69 slovenskih narodnih domov. V njih so se slovenski izseljenci družili na sestankih bratskih podpornih organizacij, kulturnih prireditvah in zabavah. Domovi v glavnem obstajajo še danes; posebej večji. Med njimi Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue v Clevelandu.

Dr. Matjaž Klemenčič je s seboj prinesel tudi svoje in v soavtorstvu z drugimi strokovnjaki napisane knjige o Slovencih v ZDA. FOTO: Jožef Pavlič

Pri ohranjanju narodne zavesti med Slovenci v ZDA so igrali zelo pomembno vlogo časopisi in glasila. Za to so morali biti izpolnjeni nekateri osnovni pogoji: urednik, skupnost »polna življenja«, dogajanja, o čemer je bilo vredno pisati. Slovenski časopisi so običajno začeli izhajati deset let po oblikovanju slovenske etnične skupine v kraju, ko so bili zanje zagotovljeni osnovni pogoji, marsikje pa že po naselitvi Slovencev. Nekateri so izhajali še do prvega desetletja 21. stoletja; med njimi do leta 2008 Ameriška domovina za Slovence v Clevelandu. Danes izhaja še Amerikanski Slovenec – Glasilo Kranjsko-slovenske katoliške jednote, ki se je preimenoval v KSKJ Voice.

Predavanju je sledil pogovor obiskovalcev s predavateljema. FOTO: Jožef Pavlič

Ameriški Slovenci v politiki

Slovenski priseljenci so se kmalu začeli vključevati v politične dejavnosti. Najprej v mestnih četrtih, potem na ravni mest, okrajev in tudi zveznih držav. Nekateri so postali celo člani ameriškega Kongresa; tako Predstavniškega doma kot Senata ZDA. Clevelandska župana Frank Lausche in George Voinovich sta postala celo guvernerja Ohia in ameriška zvezna senatorja iz omenjene zvezne države. Senator je bil tudi Tom Harkin, član Predstavniškega doma pa John Blatnik iz severne Minnesote. Še danes v njem deluje Paul Gosar, ki predstavlja Arizono, v Senatu pa iz Minnesote Amy Klobuchar. Bili pa so še drugi …

Kraji s slovenskimi naselbinami v ZDA. FOTO: Jožef Pavlič

Seznam slovenskih katoliških etničnih župnij v ZDA. FOTO: Jožef Pavlič

Predstavitev Calumeta in Leadvilla

Predavatelja sta na koncu predavanja predstavila še Calumet, drugo najstarejšo slovensko naselbino v ZDA (Dominik Janez Herle) in Leadville v jugozahodnem delu Kolorada več kot 3100 metrov visoko, najvišjo slovensko naselbino na svetu (Matjaž Klemenčič).

Cerkev sv. Pavla v Calumetu. FOTO: Jožef Pavlič

V bližini Calumeta na skrajnem severnem delu michiganskega gornjega polotoka sta se prva okoli leta 1860 od Slovencev naselila Jožef Vertin in Peter Rupe, za njima pa kmalu veliko Slovencev, posebej Dolenjcev. 17. septembra 1882 so ustanovili Društvo sv. Jožefa, najstarejše slovensko podporno društvo v Ameriki. Škof Janez Vertin jim je iz marquttske škofije poslal misijonarja Janeza Čebulja, leta 1888 pa duhovnika Jožefa Zalokarja, ki je z omenjenim društvom leta 1889 postavil iz lesa cerkev sv. Jožefa.

Prvotna cerkev sv. Jožefa v Calumetu. FOTO: Jožef Pavlič

Ko je leta 1902 pogorela, so zgradili novo mogočno cerkev; slovenska društva so prispevala denar za velike orgle, posamezniki pa za 21 poslikanih oken.

Cerkev sv. Jožefa leta 1908. FOTO: Jožef Pavlič

Vitraja v cerkvi sv. Jožefa v Calumetu z imeni in priimki darovalcev. FOTO: Jožef Pavlič

Leta 1966 so štiri župnije, med njimi slovensko sv. Jožefa, združili v novo župnijo Apostola Pavla. Župnika Zalokarja so nasledili župniki Marko Pakiž, Luka Klopčič, Peter Šprajcar in Josef Kichak.

Prvi štirje župniki župnije sv. Jožefa v Calumetu. FOTO: Jožef Pavlič

V Leadvillu je leta 1910 živelo 1142 ljudi slovenskega porekla, leta 2018 le še 89. Večinoma so bili rudarji, nekaj obrtnikov in podjetnikov. Med njimi najuspešnejši Frank Zajc st. Slovenci so v mestu zgradili svoj narodni dom pa tudi prvo slovensko cerkev sv. Jožefa.

Prva lesena cerkev sv. Jožefa v Leadvillu z župniščem v ozadju. FOTO: Jožef Pavlič

Podjetnik Frank Zajc st. s svojim vozilom. FOTO: Jožef Pavlič

Župnijo je ustanovil John Perše. Njega je nasledil John Judnič, Judniča John Miklavčič, ki je sezidal novo cerkev, ko je stara leta 1923 pogorela. Za Miklavčičem je leta 1924 prišel Jurij Trunk, ki je celo poslikal gole zidove cerkve; med drugim s postajami križevega pota, oboke cerkve pa s freskami iz Kristusovega življenja. Povzpel se je celo na 4600 metrov visoki Mt. Massive. Leta 1946 ga je nasledil duhovnik hrvaškega porekla George Špehar, ki je znal tudi slovensko. Leta 1988, ko je Špehar zapustil Leadville, je škofija združila obe katoliški župniji (irsko in slovensko) v Katoliško skupnost Leadvilla.

Slovenski naseljenci pred slovenskim narodnim domom v Leadvillu v Koloradu. FOTO: Jožef Pavlič

O izseljevanjih Slovencev, predvsem v Ameriko, so v knjižnih izdajah pisali Matjaž Klemenčič (Zgodovina skupnosti slovenskih Američanov v Pueblu, Kolorado, Slovenes of Cleveland, The Creation of a New Nation and a New World Community Slovenia and the Slovenes of Cleveland, Ohio), Matjaž Klemenčič in Aleš Maver (Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes), Matjaž Klemenčič in Tadej Šeruga (Pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota), Matjaž Klemenčič, Milan Mrdjenović in Tadej Šeruga (Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA) in mag. Dominik Janez Herle Pregled zgodovine slovenske skupnosti v Calumetu, Michigan.