Kdo je sploh fasilitator?

»Fasilitator je ena vloga v Cerkvi, ki vodi skupinske procese, se pravi pomaga skupinam, da dosežejo svoje cilje,« nam pojasni Matej Cepin iz Socialne akademije. Fasilitator se pri svojem delu osredotoča predvsem na skupine, ki predstavljajo različne oblike soudeležbe v Cerkvi – denimo župnijske pastoralne svete, škofijske ekipe, skupine v gibanjih in društvih ter druge skupnosti, ki skupaj sprejemajo odločitve.

»To ne pomeni, da se karkoli spreminja pri hierarhiji v Cerkvi. Še zmeraj je hierarhija izrednega pomena in ključni element, ampak je pa dobro, da se voditelj informira, preden se odloča, da sliši različna mnenja, da ljudje skupaj sooblikujejo rešitev, ki jo potem voditelj potrdi,« obrazloži.

Informacije in znanje niso več zbrani le na enem mestu

Potreba po takšnem načinu dela je po njegovih besedah povezana tudi s sodobnim svetom, v katerem informacije in znanje niso več zbrani na enem mestu. »Dandanes, ko smo v dobi informacij, ko je to znanje povsod razpršeno, ne moremo več reči, da ima voditelj vse znanje, ampak je znanje razpršeno po celi skupini.«

Vsak član skupine ima lahko svoje znanje, izkušnje, veščine in kompetence, zato je pomembno, da pri odločanju sodelujejo različni ljudje. Fasilitatorske naloge lahko opravlja sam voditelj, ki pri vodenju uporablja različne metode fasilitacije, lahko pa za posamezno srečanje za pomoč zaprosi drugega člana skupine. Pri zahtevnejših procesih je mogoče povabiti tudi zunanjega fasilitatorja. Cepin kot primer navaja škofijo, ki pripravlja pastoralni načrt za naslednjih pet let. Zunanji fasilitator lahko skupino spremlja daljše obdobje, pomaga pri procesu oblikovanja načrta in svojo nalogo zaključi, ko je načrt pripravljen.

Od varnega prostora do poslušanja Božjih namigov

Prav usposabljanju za takšno vlogo je bilo namenjeno srečanje v Kančevcih. Organizirala sta ga Socialna akademija in sinodalna ekipa pri Slovenski škofovski konferenci, ki skrbi za izvajanje sinode v Cerkvi na nacionalni ravni. Ekipo je vodila sestra uršulinka Marjeta Pija Cevc.

Usposabljanje so vodili Marjeta Pija Cevc, Matej Cepin in Damijan Dolinar, trener in coach iz poslovnega sveta, za tehnično in logistično podporo pa je poskrbela sodelavka Socialne akademije Andreja Snoj Keršmanc.

Udeležilo se ga je 21 oseb. Med njimi so bili škof, dva druga duhovnika, redovnica ter laiki, moški in ženske iz različnih slovenskih škofij. Udeleženci so dejavni tako v župnijah kot v različnih cerkvenih gibanjih in organizacijah.

Naslov usposabljanja je bil »Odpiramo prostor za skupno hojo«. Udeleženci so se med drugim spraševali, kaj pomeni odpirati prostor in kako ustvariti varen prostor za pogovor. Posebno pozornost so namenili tudi vključevanju ljudi v pogovor, »kako prisluškovati Božjim namigom, kako vključevati Svetega Duha v naše sestanke,« itd.

Pomembni so ljudje, molitev in rezultati

Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi samemu procesu fasilitacije. Udeleženci so se učili, kako voditi različne skupinske procese in uporabljati metode, ki pomagajo odpirati in poglabljati pogovor ter v skupini graditi zaupanje in skupno pot.

Pri tem je pomembno ravnovesje med različnimi vidiki srečanja. »Treba je biti pozoren na to, da damo pravo mesto molitvi na teh pogovorih, da damo pravo mesto ljudem, da se ljudje dobro počutijo, da damo pravo mesto rezultatom,« poudarja Cepin. 

Usposabljanje je bilo zasnovano predvsem izkustveno. »Nikakor ni šlo samo za predavanja, ampak so se prepletali različne metode, pristopi, neformalno druženje in seveda tudi kar nekaj teorije. Delali smo na sebi, vsak na sebi, pa tudi razmišljali o prihodnosti naših župnij in Cerkve nasploh.«