Druga velikonočna nedelja je povezana s številnimi običaji: bela se imenuje zato, ker so nekdaj novokrščeni, ki so zakrament svetega krsta prejeli na velikonočno vigilijo, takrat po osmih dneh odložili svoja bela krstna oblačila.

Zanimiv običaj še danes obhajajo v župniji sv. Martina v Moravčah, kjer se na belo nedeljo znova zberejo pri vstajenjski procesiji pri podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Po besedah moravškega župnika Kancijana Čižmana letos mineva tristo let, odkar sta tedanja kaplana ustanovila mašno ustanovo sedmih postnih petkov, in takrat so pozidali sedem kapelic iz Podstrani proti podružnični cerkvici sv. Mohorja in Fortunata ter nato začeli moliti križev pot.

Romarji se zbirajo v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. FOTO: arhiv Mira Šlibarja

V knjigi, ki opisuje zgodovino moravške župnije, je zapisano: »V začetku 18. stoletja sta kaplana Pavle Batič in Anton Sivic ustanovila pri cerkvi mašno ustanovo sedmih postnih petkov. V zvezi s to pobožnostjo je treba omeniti šest zidanih znamenj z nišo, ki so jih krasile freske Kristusovega trpljenja. Stoje ob poti od Moravč do sv. Mohorja. Ko je bil še viden kronogram, je umetnostni zgodovinar Janez Veider dobil letnico 1724, ki nam pove, kdaj so bila postavljena. Peto in šesto znamenje so okrog leta 1870 prestavili pod cerkveno obzidje. V spomin na to ustanovo je bila nekdaj slovesnost na velikonočno nedeljo ob 5. uri, sedaj je na belo nedeljo ob istem času [oz. ob 6. uri].«

Župljani moravške in okoliških župnij po starodavnem izročilu na belo nedeljo peš poromajo do podružnične cerkve sv. Mohorja in Fortunata in se tam udeležijo vstajenjske procesije.

Čižmanov predhodnik župnik Viktor Primožič (1981–2011) je med kapelice s podobami Kristusovega trpljenja postavil lesene križe in pozneje so uredili vseh 14 postaj križevega pota. Tu so se nato župljani na velikonočno nedeljo zbirali pri vstajenjski procesiji.

Vstajenjska procesija na belo nedeljo. FOTO: arhiv Mira Šlibarja

Nekdaj so vstajenjske procesije sicer prirejali že po velikonočni vigiliji. Ko so vstajenjsko procesijo na velikonočno nedeljo v Moravčah uvedli pri župnijski cerkvi, so procesijo pri sv. Mohorju in Fortunatu prestavili na belo nedeljo, predvideva moravški župnik, in ta običaj ohranjajo še danes.

Božji grob v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. FOTO: arhiv Mira Šlibarja

Ljudje iz okoliških krajev in župnij mu pripovedujejo o starodavnem izročilu, da župljani na belo nedeljo peš poromajo do podružnične cerkve sv. Mohorja in Fortunata in se tam udeležijo vstajenjske procesije. Pri tej že dolga leta tradicionalno sodeluje tudi pihalna godba iz Moravč, ki zaigra že pol ure pred začetkom procesije.

Kristus je vstal, aleluja! FOTO: arhiv Mira Šlibarja

Po besedah moravškega župnika bo vstajenjsko procesijo na belo nedeljo tudi letos vodil g. Miro Šlibar, tradicionalnega dogodka pa se vsako leto udeleži nekaj sto vernikov iz moravške in okoliških župnij. Običaj vstajenjske procesije na belo nedeljo je med domačimi verniki zelo ukoreninjen in župljani z veseljem vsako leto poskrbijo za primerno slovesnost.

Podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata v župniji Moravče. FOTO: zupnija-moravce.rkc.si