V načrtu ljubezni, ne usode
V načrtu ljubezni, ne usode
Kristjani imamo uvid, da je Jezusova pot skozi trpljenje, smrt in vstajenje dopolnila in izpolnila izhod Izraelcev iz Egipta. Po Mojzesu je Bog rešil svoje izvoljeno ljudstvo iz suženjstva faraonu in jih pripeljal v obljubljeno deželo, kjer lahko živijo svobodno, po Jezusu pa Bog rešuje nas vse suženjstva zlu, grehu in smrti, da lahko živimo svobodni v duhu. Da naša evharistija temelji na judovski pashi, torej ni naključje, temveč je edino smiselno. Ko torej danes poslušamo zgodbo o Jezusovem darovanju, nam lahko okvir zadnje večerje, ki jo obhaja s svojimi učenci, ponudi dodatno globino pri razumevanju vsega, kar se je zgodilo.
Osrednja jed pri pashalni večerji je jagnje, ki spomni na kri jagnjet, s katero so Izraelci v Egiptu premazali podboje svojih hiš in se s tem izognili poboju prvorojencev. Izraelci so bili torej odkupljeni s krvjo žrtvovanih jagnjet, kar nas, kristjane, spomni, da smo tudi mi odkupljeni za visoko ceno: ceno krvi Jezusa, ki je za nas postal »pashalno jagnje« (1 ...



