Brane Senegačnik pove, da so bili v njegovi družini vsi kemiki: oče univerzitetni profesor, mama srednješolska učiteljica, brat je doktoriral iz kemije in danes tudi poučuje na univerzi. Ob tem doda, da so bili takrat malo drugačni časi. »Oče, ki je doktoriral v Parizu, je govoril pet jezikov in v njih tudi – pel (včasih ob mamini klavirski spremljavi). V glavnem italijansko: z italijansko opero smo bili vsi 'zastrupljeni'. In od tega se nisem 'ozdravil': verjetno to vpliva na mojo željo po zvenečem jeziku v poeziji.«

Kar meče senco na vse

Mamin oče ga je (nenamerno) navdušil za latinščino in grščino, od nje se je navzel ljubezni do Gradnika, od očeta pa do hribov in narave. »Odkar se spomnim, sem vedel, da to, kar je družbeno res, ni res: da se o tem, kar je res in meče senco na vse – o tisočerih žrtvah komunizma in njegovem sistematičnem nasilju – ne sme govoriti. In tudi nismo veliko govorili, a dovolj, da smo to vedeli. Vendar sem od očeta podedoval tudi humorno distanco do ustanov...