Vse štiri ribiče Jezusov klic zaloti nepripravljene, sredi vsakdanjega dela in življenja. Posebej premisleka vredno se mi zdi, kaj se v trenutku klica dogaja s Simonom.

Na temelju izkušenj iz običajnega življenja smo navajeni, da pozornost nekoga neznanega prikličemo, ko zaradi tega ali onega razloga izstopimo iz povprečja. Če iz povprečja izstopimo zaradi nečesa pozitivnega, smo običajno deležni pohvale in zanimanja, v primeru negativnih reči pa ravno nasprotno. Takšno vabilo, kakršnega je Simon deležen od Jezusa, običajno torej pričakujemo kvečjemu tam in takrat, ko nam je uspelo nekaj res izrednega – ko smo se s svojim trudom, znanjem in zmožnostmi res izkazali. V Simonovem primeru pa ni bilo ničesar podobnega, Simon pa doživlja celo ravno nasprotno. Njemu, poklicnemu ribiču iz ribiške družine, izkušenemu v vsem, kar zahteva preživljanje sebe in svoje družine s tem zahtevnim poklicem na Genezareškem jezeru, vso noč ni uspelo pripeljati svojega čolna v položaj, da bi sploh kaj ujeli...