V Vatikanu ugibanja o morebitnem potovanju papeža Benedikta XVI. v Srbijo v prihodnjem letu označujejo kot preuranjena, poroča avstrijska katoliška agencija Kathpress. Trenutno za leto 2013 še ni kakršnih koli konkretnih načrtov za inozemska potovanja svetega očeta, je na tiskovni konferenci v Rimu minuli torek pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. V Braziliji seveda pričakujejo, da se bo Benedikt XVI. julija prihodnje leto udeležil svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru.

Torkova tiskovna konferenca je bila prirejena ob 1700-letnici spreobrnjenja cesarja Konstantina, ki je bil rojen v srbskem Nišu. V medijih so se pojavila ugibanja, ali se bo sveti oče udeležil Konstantinovih slovesnosti prihodnje leto v Nišu.

Slovesnosti v letu 2013 bodo povezane s t.i. Milanskim ediktom cesarja Konstantina, ki je bil izdan leta 313 in je kristjanom v Rimskem cesarstvu zagotovil versko svobodo. Pravoslavna Cerkev ob tej priložnosti v Nišu načrtuje številne prireditve in slovesnosti.

S strani srbskega patriarhata se je sicer omenjala ‘morebitna možnost’ papeževega obiska, je pojasnil p. Lombardi, vendar stvari še niso dorečene. Srbski predsednik pa je že pripravil uradno vabilo za Benedikta XVI.

Včeraj pa se je v Vatikanu pričel mednarodni kongres o cesarju Konstantinu (272-337), prvem krščanskem rimskem vladarju, ki ga prireja Papeški odbor za zgodovinske znanosti. S pobudo želijo počastiti spomin na 1700-letnico spreobrnjenja cesarja Konstantina in na bitko pri Milvijskem mostu.

Kongres poteka na temo ‘Konstantin Veliki - h koreninam Evrope’. Kot poroča Radio Vatikan, želi dogodek študijske narave osvetliti splošni družbeno-zgodovinski okvir, v katerem je živel cesar Konstantin, začenši z njegovo vzgojo ter odnosi med kristjani in rimskim cesarstvom pred letom 313. Udeleženci bodo razpravljali o odnosih med vero in državo, o pojmu verske svobode v cesarstvu, o veri z vidika rimskega cesarja in rimskega senata, pa tudi o spreobrnjenju cesarja Konstantina, njegovem krstu in odnosu do kristjanov pred bitko pri Milvijskem mostu 28. oktobra 312.

S strateško-vojaškega vidika bitka ni imela večjega pomena, je pa postala pomembno simbolno izhodišče za nastanek novega sveta, ki se je rodil iz srečanja cesarja Konstantina s krščanstvom, so pojasnili na predstavitvi. S tem se je namreč zaključilo obdobje preganjanja kristjanov ter se pričela evangelizacija celotnega cesarstva, s čimer se je zarisala podoba zahodne in balkanske Evrope. To je bila Evropa, v kateri so zacveteli vrednost človeškega dostojanstva, pomen ločitve in sodelovanje med vero in državo, svoboda vesti, vere in bogočastja. Vse te stvarnosti, ki so nato postale del humanistične in kulturne evropske dediščine, so sicer zorele še več stoletij, vendar pa so vse dobile svoje zametke v Konstantinovi dobi, torej z bitko pri Milvijskem mostu.

V znameniti bitki pri Milvijskem mostu, ki povezuje bregova Tibere na severu Rima, je rimski cesar Konstantin premagal Maksencija – ta je bil eden od štirih vladarjev rimske tetrarhije. Bitka je potekala 28. oktobra 312. Na predvečer bitke je Konstantin imel videnje: na nebu nad soncem je videl svetel križ z napisom v grščini 's tem zmaguj' oziroma v latinščini poznano kot 'v tem znamenju boš zmagal'. V sanjah se mu je nato prikazal Kristus in mu povedal, naj naredi vojaški prapor v obliki znamenja, ki ga je videl na nebu in ga uporabi v bitki – šlo je za Kristusov monogram v obliki združenih grških črk H (hi) in R (ro), zapisanih kot X in P. Konstantin je tako tudi storil, zmagal v bitki in Boga kristjanov sprejel za svojega Boga. Leta 313 je z ediktom prepovedal preganjanje kristjanov, ki se je začelo v prvem stoletju pod Neronom.

Na fotografiji: krst cesarja Konstantina (Wikipedia)